V nedeljo bo na mariborskem Lentu spet Festival Stare trte, žametne črnine. Trgatev bo opravil mariborski mestni viničar in skrbnik trte Stane Kocutar, ki je lani na tem položaju zamenjal najbolj znanega mariborskega viničarja, malone legendarnega Toneta Zafošnika. Ta je kar 27 let negoval in uradno skrbel le za eno trto, ljudje pa smo malce pozabili njegove prejšnje zasluge za vinogradništvo in za razvoj žlahtne trte na Slovenskem. Trta, ki je z leti postala že skoraj ljubica mag. Toneta Zafošnika, posebnost, znamenitost, saj je vpisana celo v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša žlahtna trta na svetu.
Začetki že v 60. letih minulega stoletja
Začelo se je, ko je znani mariborski naravovarstvenik, danes pokojni Mirko Šoštarič, že v 60. letih opozoril profesorja vinogradništva na ljubljanski agronomski fakulteti dr. Lojzeta Hrčka nanjo, zato je ta na Lent prignal še kolege iz gozdarskega oddelka: opravili so sondažo ter potem z mikroskopom določili prirast. Ugotovili so, da je žametna črnina stara do 400 let, natančneje niso mogli določiti, ker je bil stržen že povsem trhel. Leta 1980 se je Zafošnik, Hrčkov študent, z njo prvič srečal bolj zavzeto in še obstaja zapisnik tega, kako sta si jo šla s kolegom enologom Antonom Vodovnikom ogledat. Ideja poskrbeti za vpis Stare trte v Guinnessovo knjigo je bila prav tako Zafošnikova, pisatelj Miroslav Slana je našel dokument iz obdobja, ko so leta 1532 Turki napadali Maribor, na katerem je mariborski sodnik napisal, da so v spomin na ta napad posadili trto. Tedanja mariborska županja Magdalena Tovornik, zdaj svetovalka predsednika Danila Türka (tudi Mariborčan) za politična vprašanja, je podprla akcijo, rokopis prve Zafošnikove prijave je iz 1991. Najprej so dobili certifikat, v katerem priznavajo trtino starost, 2004. pa so jo razglasili za najstarejšo žlahtno vinsko trto na svetu.
Žametno črnino hočejo imeti vsi
Pozneje so malone vsa večja in tudi manjša mesta v Sloveniji hotela imeti cepič žametne črnine (tudi žametovka in modra kavčina) z Lenta, prejemnikov potomk Stare trte je zdaj doma in tudi v tujini že preko 100, vloge za prejem potomke so posredovane županu in gospodarju Stare trte Francu Kanglerju, ta je letos podelil potomke Makolam, Mokronogu - Trebelnemu, Bledu, Staršam in Novemu mestu, trta bo pri njih prvič obrodila čez dve leti. Kar 28 potomk pa je tudi v tujini, med drugim na Japonskem, v Avstraliji v Melbournu, v Vatikanu, Zagrebu, Parizu, Barceloni, zadnji so jo letos dobili v Kolanu na otoku Pag. Hja, otok Pag, natančneje kraj Šimuni, je priljubljena počitniška točka mariborskega župana. Tam že leta preživlja poletne dopustniške dni, spoprijateljil se je tudi z novaljskim županom Ivanom Dabom in mesti sta začeli sodelovati.
Še župnik se je navdušil nad žlahtno trto
Trto z Lenta pa si je leta 2009 zaželel tudi eden najbolj znanih slovenskih župnikov, Štajerec Janez Furman, ki prihaja iz Slovenskih Konjic, njegova fara pa je sv. Andraž nad Polzelo v Savinjski dolini. Franc Kangler, Janezov prijatelj, mu je kajpak ugodil, celo posadil jo je, letos pa je prvič rodila in v župniji sv. Andraž so imeli trgatev. Janez je vabil številne znane Slovence, tudi one, doma preko meje na avstrijskem Koroškem, na čelu z Rajmundom Grilcem, predsednikom avstrijsko-slovenskega društva prijateljstva, nekdanjim koroškim deželnim poslancem, kopico štajerskih županov pa ljubljanskega podžupana Aleša Čerina in mariborskega Janeza Ujčiča, okrog trte pa se je sukal tudi Ludvik Toplak, nekdanji politik, diplomat ter veleposlanik pri Svetem sedežu v Vatikanu in zdaj profesor prava na mariborski pravni fakulteti. Popularni župnik je na trgatev povabil tudi goste iz Beograda, iz mestne občine Stari trg so prišli njegovi srbski prijatelji, za botra trte in nadzornika trgatve pa si je izbral kar Predraga Filipova, veleposlanika Srbije v Sloveniji. Ta je sicer doma iz Zrenjanina v Vojvodini, iz medicine je diplomiral na fakulteti v Novem Sadu, na trgatev je prišel z ženo Ivanko, se očitno odlično počutil in župnika Janeza Furmana imenoval za enega največjih človekoljubov na ozemlju nekdanje Jugoslavije.
Na Andražu tudi jezuit iz Tokia Vladimir Kos
Na prvo trgatev žametne črnine k sv. Andražu je Roman Macun, podjetnik, sošolec andraškega župnika Janeza Furmana na I. gimnaziji v Mariboru, pripeljal strica dr. Vladimirja Kosa, jezuita, misijonarja, pesnika in filozofa, rojenega leta 1924 v Murski Soboti. Kos je študiral teologijo v Ljubljani in Rimu, tam je 1953. doktoriral. Po končanem študiju je stopil v jezuitski red in 1956. odšel v Tokio kot misijonar, tam je preživel večino življenja in živi še danes. Deloval je kot profesor filozofije ter pomagal ubogim in revnim. Izdal je več pesniških zbirk, njegova poezija v slovenskem in japonskem jeziku je verske in domoljubne narave.
Vladimir Kos je starejši brat bolj znanega Boža Kosa, žal že pokojnega ilustratorja in satirika. Božo Kos je bil tudi urednik Pavlihe, pozneje pa otroške revije Ciciban, nepozaben je njegov strip Kavboj Pipec in Rdeča pesa. V številni Kosovi družini so se očetu katoliku in mami slovenski judinji rodili trije fantje, poleg Vladimirja in Boža še najstarejši Boris, in dve dekleti, Ksenija, mama Romana, in Karmen, mama Davorina Kračuna, večkratnega ministra v vladah LDS in nekdanjega slovenskega veleposlanika v ZDA. Kračun je zdaj profesor na ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru in okrogel mesec tudi predsednik nadzornega sveta Pošte Slovenije.
Blizu Andraža pa bi utegnil biti minulo nedeljo tudi Janez Janša. Le preko hriba, streljaj stran, je namreč doma Urška Bačovnik, Janša pa je v vasi Šentilj pri Velenju kupil hišo, kjer namerava živeti z ženo in sinom Črtomirjem.
