TEST: SSANGYONG

Ssangyong: Korando iz Koreje

Objavljeno 19. avgust 2014 19.30 | Posodobljeno 19. avgust 2014 19.30 | Piše: Gašper Boncelj

Spodobni predstavnik specializirane znamke.

Korejski proizvajalec Ssangyong v nasprotju z velikanom Hyundai-Kia ni v domači lasti, ampak spada pod indijsko podjetje Mahindra & Mahindra. Indija in uspešni avtomobili niso povsem sprti pojmi, saj gre zadnja leta pod Tato odlično Jaguarju in Land Roverju, tudi Mahindra od leta 2010 solidno oživlja Ssangyong. Za Evropo najpomembnejši izdelek te znamke je že dolgo ssangyong korando. Avtomobil spada v razred športnih terencev, ki se jih stara celina še ni naveličala. Sedanjo generacijo so pred dvema letoma na novo zrisali pri slovitem italijanskem oblikovalcu Giugiaro, zdaj pa je avtomobil prenovljen.

Nič več predmet posmeha

Časi, ko so bili ssangyongi predmet oblikovnega posmeha – se še spomnite modela rodius? –, so torej zgodovina. Na hitro bi se lahko korando zdel malce podoben oplu moki/chevroletu traxu, od katerih pa je s 4,4 metra le daljši, v bistvu je že bližje množičnemu razredu kompaktnih športnih terencev, kot sta kia sportage ali hyundai ix35. V notranjosti za njimi morda slogovno rahlo zaostaja, prav veliko pa ne. Oranžno ozadje različnih prikazovalnikov za volanom in sredinskim delom armature dobro poživi pretežno temno notranjost. Kar voznik za volanom išče, večinoma hitro najde; dobra so upravljala ob volanu, preveč je skrita ročica tempomata, tudi število tipk na sredinskem delu armature je že na zgornji meji.

Na drugi klopi je presenetljivo prostorno, predvsem je ugodno, da je naslonjalu mogoče nastaviti kot. Dobro je, da se naslonjali, ki se delita v razmerju 60–40, podreta v povsem ravno dno, ki sega vse do ravnega zaključka, ki pa je le plastičen in vse skupaj je za nakladanje rahlo visoko. Se pa s tem osnovna prostornina (485 l) lepo poveča. V redu je, da so ohranili univerzalna strešna nosilca.

Terenske sposobnosti

Tudi po prenovi bo korandov najpomembnejši motor dizelski štirivaljnik s prostornino 2 litra, z največjo močjo 129 kW (175 KM) pri 4000 vrtljajih in najvišjim navorom 360 Nm pri 2000–3000 vrtljajih. Kar lepo je odziven, niti prožnosti mu ne moremo oporekati. Pri večjih hitrostih se pač bolj oglasi, tudi volan takrat malce trese, ampak bolj je zmotila poraba, ki je šla težko bistveno pod 8 litrov. Šeststopenjski ročni menjalnik ima značilen klik med hodi, ki ni vsem všeč, osebno pa me ni motil. Korando ni ravno lahek, 1,7 tone je njegova masa. Res pa je, da to ni salonski mestni SUV, ampak avto, ki ima tudi prilagodljivi štirikolesni pogon, ki ga lahko pri nižjih hitrostih zaklenete v stalnega. Ne nazadnje je Ssangyong od nekaj znamka terenskih pogonov. Koranda, ki je v osnovi le mišljen za asfalt, nismo preizkušali do zgornjih meja terenske sposobnosti, je pa z zelo razdrapanim strmim kolovozom opravil dobro.

Prenovljeni korando stane po ceniku v dokaj dobro opremljeni izvedbi 24.000 evrov, kar se ne sliši malo, ampak o ceni dandanes pravi dogovor sklenete šele pri trgovcu.

Deli s prijatelji