Če se oktobra vozite po Tržaški cesti v predmestje Ljubljane, lahko opazite parkirane primorske avtomobile z odprtimi prtljažniki, mizico in s stolom ali kar z majhno stojnico. Na tabli pa z velikimi črkami napis FIGE.
Preženejo slabo voljo
Izkoristite priložnost, kajti fige so izjemno zdrav sadež, in če so popolnoma zrele, se v ustih kar raztopijo v neponovljivem sladkem okusu.
Upravičeno jim pravijo sadje za srečo, saj imajo visok delež aminokisline triptofan. Ta spodbuja nastanek hormona sreče in odpravlja napetost ter odžene slabo voljo, ki se nehote priplazi v človeka s prihodom oblačnih jesenskih dni.
Železo za nosečnice, kalcij za razkisanje
Fige vsebujejo uravnoteženo mešanico mineralov, vitaminov, aminokislin, encimov in vlaknin. Od mineralov so v svežih sadežih pomembni železo, kalcij, kalij, magnezij, fosfor, cink in baker. Železo v njih se zlahka absorbira v telo, zato so priporočljiv prigrizek za vsako nosečnico. So naravni vir kalija, pomembnega minerala, ki regulira krvni tlak in ima ključno vlogo pri prenosu živčnih impulzov. Kalcij, ki ga fige vsebujejo bistveno več kot drugo sadje, ni pomemben le za kosti in zobe, temveč daje tem sadežem še eno odlično lastnost. Zaradi veliko kalcija reagirajo najbolj bazično med vsemi sadeži, kar pomeni, da močno pomagajo pri razkisanju telesa. Moderna prehrana vsebuje veliko mesa, belih žit, sladkarij in drugih snovi, ki pri presnavljanju sprostijo preveč kislin, da bi jih telo lahko nevtraliziralo. Presežek kislin zato poskuša izničiti s črpanjem bazičnih snovi iz rezerv v telesu, predvsem kalcija iz kosti. Z uživanjem fig lahko to v določeni meri preprečimo, odvisno od stopnje zakisanosti. Od vitaminov vsebujejo največ vitamina C in različne vitamine iz skupine B. Zaradi velike vsebnosti vlaknin in encimov, ki spodbujajo prebavo, delujejo blago odvajalno in so naravna pomoč pri lažjem zaprtju.
Hitro dostopna energija
Od vseh sadežev, ki uspevajo pri nas, so fige med najslajšimi. Ko smo utrujeni, šibki ali potrebujemo energijo ter koncentracijo za delo, si lahko privoščimo par fig. Njihovi naravni sladkorji nam bodo takoj povrnili moči, pregnali utrujenost in izboljšali koncentracijo.
Suhe vsebujejo glede na svojo težo bistveno več sladkorjev kot sveže, to je 60 odstotkov, v primerjavi s 15 odstotki pri svežih. Ob tem podatku se bo morda zdrznil kdo, ki pazi na težo, a moram v razmislek ponuditi še dejstvo, da mnogo strokovnjakov priporoča suhe fige pri shujševalnih dietah, ker so bogate z vlakninami. Sicer pa je znano, da je pri vsaki stvari pomembna prava mera.
Zrela je rahlo ovenela
Figa je nezahtevno drevo, ki uspeva brez pesticidov in drugih kemikalij. Nima omembe vrednih škodljivcev, le preveč dežja v času obiranja lahko povzroči gnitje plodov. Ker ne prenese daljšega skladiščenja, je sveža na voljo le v sezoni zorenja. Polno zrelost morajo plodovi doseči na drevesu, saj ko so enkrat pobrani, nehajo zoreti. Zrela figa je mehka in rahlo ovenela, če pa se pri peclju nabira beli mleček, pomeni, da še ni primerna za uživanje.
 |
| Sveže niso primerne za skladiščenje, zato jih sušimo. Foto: Shutterstock |
Zakaj ne cveti?
Ste se kdaj vprašali, zakaj drevo fige nikoli ne cveti? In vendar cveti, le da je njen cvet velika skrivnost. Tisto, čemur rečemo plod, je v resnici navznoter obrnjen cvet oziroma kar socvetje. V hruškasto obliko zaobljen cvet ima na dnu čisto majhno odprtino, v katero zleta le ena točno določena vrsta osic, ki jih oprašuje. Pravi čudež narave. Nič čudnega, da je v Bangladešu nastala fraza Postal si (neviden kot) figov cvet.
Način opraševanja in razmnoževanja je preveč kompliciran, da bi ga opisovala. Pomislite samo, da so se v Kaliforniji, ko so se odločili gojiti fige, dolgih dvajset let po uvozu dreves trudili odkriti, zakaj plodovi ne dozorijo, temveč odpadejo, ko dosežejo velikost frnikole. Res, skrivnostna je ta figa.
Uporabni so tudi listi
Fige so med najstarejšimi rastlinami, ki jih je človek začel gojiti, celo tisoč let pred žitom. To so dokazali ravno z značilnim razmnoževanjem tega drevesa, ko so v dolini Jordan odkrili napol fosilizirane ostanke fig iz obdobja 11.000 let pr. n. št.
Drevo ima velike liste, ki so jih od nekdaj uporabljali pri peki. Kdor želi danes narediti malo bolj posebno kosilo, lahko na primer speče lososa, zavitega v figove liste.
Da so veliki listi priročni tudi za zakritje nekaterih stvari, pa sta ugotovila že Adam in Eva.
