SOBNE RASTLINE

Sostanovalke, s katerimi lažje dihamo

Objavljeno 19. januar 2014 20.00 | Posodobljeno 19. januar 2014 20.00 | Piše: Jasmina Kert

Pozimi v zaprtih prostorih nastanejo velike koncentracije škodljivih hlapov.

Najbolj poznan čistilec zraka je fikus.

Zelene lončnice v enem dnevu očistijo zrak. Gojiti jih je preprosto, njihova nega ni zahtevna.

Nezdrav zrak v prostorih

Pozimi se veliko zadržujemo znotraj zgradb, zračimo pa bolj malo zaradi ohranjanja toplote. Zrak v zaprtih prostorih lahko postane zelo nezdrav, saj se v njem kopičijo škodljive snovi, ki izhlapevajo iz pohištva, talnih in stenskih oblog, preprog ter iz različnih uporabnih predmetov, s katerimi smo si opremili prostore. Poleg tega elektronske naprave naša bivališča polnijo z elektrosmogom, zaradi premalo zračenja pa se tudi zelo poveča koncentracija pršic, bakterij, plesni in virusov. Vse to slabo vpliva na naše počutje in zdravje, ki pozimi že tako trpi zaradi pomanjkanja sonca, premalo gibanja in omejenega vnosa vitaminov.

Sobne rastline v enem dnevu očistijo zrak

Čeprav problem kar kliče po še kakšni novi tehnološki iznajdbi, je rešitev zelo preprosta in vsakomur dosegljiva. Vsi vemo, da rastline s fotosintezo pretvarjajo ogljikov dioksid v kisik. Znanstveniki Nase pa so dokazali, da zrak očistijo tudi treh najpogostejših škodljivih hlapov v zaprtih prostorih, formaldehida, benzena in trikloretilena. V kontroliranih razmerah so za petnajst sobnih rastlin izmerili, kako učinkovite so pri odstranjevanju omenjenih škodljivih snovi iz zraka. Nekatere so v 24 urah absorbirale skoraj 90 odstotkov onesnaževalcev, tako da so hlape predelale in vezale v zemljo. Sočasno so zrak v veliki meri očistile mikroorganizmov in deloma prahu. Rastline so poleg tega zvišale zračno vlago v prostoru, kar je še en zaželen učinek, saj je pozimi zaradi centralnega ogrevanja zrak vedno presuh, kar vpliva na izsušitev naše sluznice in s tem hitrejšo dovzetnost za okužbe.

Plast gramoza proti plesni

Sicer so znanstveno testirali le omejeno število rastlin, vendar lahko glede na dobljene rezultate mirno sklepamo, da imajo tudi druge rože večjo ali manjšo čistilno moč. Možno je tudi, da odstranijo še kakšno drugo škodljivo snov poleg omenjenih treh, le da za to še ni bila narejena raziskava. Nekateri zdravniki opozarjajo, da se na prsti sobnih rastlin rada razvije plesen, kar je za zdravje škodljivo. Zaradi tega se ni treba odreči naravnim čistilkam zraka, temveč je najbolje površino zemlje v lončku prekriti s plastjo gramoza, glinenih kroglic ali drugega poroznega materiala. To bo preprečilo rast plesni, v zraku pa bo zaradi rastlinskega filtriranja do 60 odstotkov manj mikroorganizmov kot v prostoru brez zelenja.

Do pet rož na 10 m2 površine

Težko je določiti natančno število lončnic za učinkovito čiščenje zraka v prostoru, saj je Nasa poskus izvajala v hermetično zaprtih prostorih, naši bivalni prostori pa so ves čas izpostavljeni tudi vplivom od zunaj. Kljub temu bi lahko rekli, da v povprečju priporočajo od 1 do 5 sobnih rastlin na 10 m2, odvisno tudi od velikosti lončnice oziroma njene listne površine. Kdor želi natančneje izračunati, pa lahko gre na naslov http://www.wolvertonenvironmental.com/airFAQ.htm.

Najlepše pri vsem tem je, da ne govorimo o kakšnih dragih, eksotičnih rožah, temveč o običajnih sobnih rastlinah, ki so nezahtevne in jih lahko uspešno gojijo tudi začetniki.

Rastline z veliko čistilno močjo

– Sobna praprot (Nefrolepis exaltata) je hvaležna rastlina, ki uspeva tudi v temačnih prostorih.

– Spatifil (Spathiphyllum) v podstavku naj stoji na mokrem pesku, saj potrebuje visoko zračno vlažnost.

– Različne dracene (D. marginata, D. deremensis, D. fragrans) so zelo nezahtevne, kakšen teden jih lahko tudi pozabite zaliti.

– Različne palme (Phoenix roebelenii – datljevec, Chamaedorea seifrizii – bambus p., Chrysalidocarpus lutescens – areka p.) potrebujejo svetel in topel prostor.

– Navadni bršljan (Hedera helix) je nezahtevna plezalka, ki prenese tudi temnejše prostore.

– Fikus benjamin (Ficus benjamina): treba se je držati nekaj osnovnih napotkov, da bo uspešno rastel, nič težkega.

– Filodendron (Philodendron) je nezahtevna rastlina, ki pa ne mara prepiha in cigaretnega dima.

– Taščin jezik (Sansevieria trifasciata) je zelo nezahteven, lahko je v temačnejših prostorih in preživi tudi, če ga kdaj pozabite zaliti.

– Potos (Epipremnum aureum) je nezahtevna plezalka, ki je ne smemo preveč zalivati.

– Jamesonova gerbera potrebuje redno zalivanje, cveti od maja do septembra.

– Krizantema potrebuje redno zalivanje, cveti jeseni.

 

Deli s prijatelji