Sončna setev ob jesenskem enakonočju

Ob napovedanem dežju in ohladitvi v preteklem tednu nas je bilo strah ob spominu na lanske vremenske razmere, ki so Slovenijo zajele v petek, 17. 9., in so trajale do nedelje, 19. 9. Obilne in obsežne padavine so povzročile močan porast rek in razlivanje vodotokov skoraj povsod po Sloveniji. Obsežne poplave so zajele porečje Vipave, Idrijce, Poljanske Sore, Savinje v spodnjem toku, Krke, Save v spodnjem toku, polja notranjskega in dolenjskega krasa ter Ljubljansko barje.

Vode še vedno primanjkuje

Letos je 18. 9. nad naše kraje prav tako z zahoda prišla fronta, ki se je razširila nad vso državo, vendar je dež le nekoliko napolnil izpraznjene talne vodne rezervoarje. Na Primorskem so vrednosti vode v tleh spet v območju rastlinam dostopne vode, drugje po državi pa je bilo dežja premalo. Vegetacijska vodna bilanca je, z izjemo Koroške, še vedno negativna. Primanjkljaj se giblje od 60 do 180 mm, na severnem Primorskem okrog 330 mm, na Obali 550 mm. Največ dežja je septembra padlo na severozahodu države, nad 75 mm, na skrajnem severozahodu do 180 mm. Primorska, Gorenjska, Koroška, vzhodni del Notranjske in Štajerske so dobili okrog 50 mm dežja, preostali deli pa manj kot 50 mm.

Nastopila je tudi koledarska jesen

Jesen je obdobje med poletjem in zimo. Meteorološko jesen zastopajo meseci september, oktober in november. Astronomska oziroma koledarska jesen pa traja od 22. ali 23. septembra do 21. decembra.

Enakonočje je v astronomiji in geografiji dan, ko je Sonce na nebu navidezno natančno nad ekvatorjem. To se zgodi dvakrat na leto, in sicer okoli 21. marca (na severni poluti pomladno enakonočje in začetek pomladi, obratno na južni poluti) ter okoli 23. septembra (na severni poluti jesensko enakonočje in začetek jeseni, obratno na južni poluti). V praksi tak dogodek pomeni, da bo Sonce nad obzorjem natančno toliko časa kot pod obzorjem. Sonce bo zdaj zapustilo našo severno poloblo, sončni žarki bodo postopno šibkejši in nas bodo popeljali prek jeseni v zimo.

Jesenska obdelava tal

Prihaja čas, ko se izpraznijo polja, in lepo vreme nam omogoča brez večjih težav spraviti pridelke pod streho. To je tudi čas jesenske obdelave tal. Osnovni razlog za ozelenitev njivskih površin je pokritost tal z vegetacijo prek zime. Setev prezimnih dosevkov mora biti opravljena v obdobju od 1. julija do 25. oktobra, neposredno po spravilu glavnega posevka. Prezimna odeja mora pokrivati njivske površine od 15. novembra do 15. februarja. Ozelenitev njivskih površin je okoljski ukrep, s katerim vplivamo na izboljšanje rodovitnosti tal, zmanjšanje onesnaženosti tal in izboljšanje kakovosti podtalnice. Posebna naloga obdelave tal v naših klimatskih razmerah je zbiranje vlage v hladnem in vlažnem obdobju jeseni in zime ter njeno ohranjanje za toplo in suho poletno obdobje.

Požrešne repne grizlice

Vremenske razmere v sredini septembra in razvojna faza oljne ogrščice omogočajo večji pojav repne grizlice (Athalia rosae) na oljni ogrščici. To so 15 mm dolge črne pagosenice z belo-sivo črto na boku, ki objedajo listje rastline vse od vznika do konca oktobra. Največja škoda nastane v obdobju od vznika oljne ogrščice do razvoja štirih dobro razvitih listov. Ker so zelo požrešne, lahko posevek popolnoma objedo v nekaj dneh, zato je potrebna pogosta kontrola. Prag škodljivosti 20 pagosenic na kvadratni meter je v obdobju, ko ima ogrščica prva dva lista, pozneje, ko ima posevek štiri dobro razvite liste, pa znaša prag eno pagosenico na rastlino. Hkrati z zatiranjem grizlice opravimo zatiranje gosenic belinov, ki so rumeno-zelene barve.

Napoved

Jesensko vreme je ugodno za spravilo kmetijskih pridelkov.

V sredo in četrtek se bo nadaljevalo po večini sončno in suho vreme. Ponekod bo pihal severovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja.