Otroci z velikimi očmi že tedne pred prvim septembrom dajejo na hrbet svojo novo šolsko torbo, radovedno listajo po delovnih zvezkih in si ogledujejo barvice, kot bi jih videli prvič. V času, ko za vedno več staršev šola pomeni veliko stisko zaradi prezajetnega finančnega zalogaja, smo prof. Danijelo Kosovelj, ravnateljico osnovne šole Miren, povprašali, kako trezno nakupovati in kaj otrok za kakovostno znanje zares potrebuje.
V želji, da bi naš otrok imel vse, kar potrebuje, starši včasih izgubimo glavo. Kako ostati trezen pred prvim vstopom v šolo?
Starši prvošolčkov v naši šoli so že februarja dobili vse potrebne informacije. Takrat so jim naše učiteljice pomagale, na kaj naj se osredotočijo ob vstopu v prvi razred. Gre za velik življenjski prehod, ne samo kar zadeva potrebščine. Trezno odločanje je zato nujno. V zadnjih letih je na slovenskih tleh čutiti krizo in starši namenijo veliko več premisleka temu, kaj je pametno kupiti in česa ne. Pogledajo si naše sezname, ti pa so že vnaprej sestavljeni glede na ekonomičnost, treznost in koristnost. Starši se tega kar držijo; poplava nepotrebnega je nedvomno usahnila. Nakup in število delovnih zvezkov pa sta odvisna od odločitev sveta staršev.
Velikokrat slišimo negodovanje staršev, da sicer temeljito upoštevajo učiteljske sezname šolskih potrebščin, a se nemalokrat zgodi, da nekateri delovni zvezki ostanejo nepopisani. Imate pri vas podobne težave?
Se nam zgodi, seveda, in na to opozarjam. Gotovo gre kakšna reč mimo. V zadnjih desetih letih pa je vseeno zaznati veliko sprememb. Pred desetletjem je bilo vseh teh potrebščin namreč na pretek. Preveč. Ne v šoli ne doma jim potem ni uspelo narediti vsega. Tu in tam se nekateri starši pritožujejo, da delovni zvezki včasih ostanejo nepopisani, res je, a se trudimo. Še posebno na predmetni stopnji, kjer smo število obveznih delovnih zvezkov precej zmanjšali.
 |
| Danijela Kosovelj |
Nakup šolskih potrebščin je včasih le še eno polje za razcvet socialnega razslojevanja. Se strinjate?
Da, čeprav v našem okolju to ni tako močno izraženo. Ne zaznavamo velikih razlik, ko nekateri nimajo ničesar, drugi pa se kitijo s preveč prestiža. Ponekod se dogaja tudi to; številni starši se odločajo za nepotrebne nakupe, ki za šolsko delo sploh niso nujni. Starši in učitelji bi morali najti skupni jezik; ne samo glede šolskih potrebščin. Že tako in tako je v življenju težko najti pravo mero; v vzgojo in izobraževanje bi bilo treba vnesti tudi etiko, vrednote. Učne potrebščine spadajo k odnosu staršev do otrok. Treznost je ključ.
Najverjetneje kakovost pridobljenega znanja ni bistveno odvisna od nepreglednega števila potrebščin.
Če je nekaj enostavno, to pomeni, da je bistvo že izluščeno. Ko pa je vsega na pretek – v našem narečju rečemo, da je »razfršolano« – pomeni to vse prej kot kakovost. Iz poplave vsega, kar imamo, je težko izluščiti najpomembnejše. Sploh pa delovni zvezki niso edino, kar imamo na razpolago; imamo tudi računalnike, torej spletne učilnice, elektronsko gradivo. Napredek je prinesel veliko novosti tudi v šolstvo, zato so vse te potrebščine, ki jih otroci morajo imeti, toliko manj pomembne. Veste namreč, da je na voljo široka paleta učnih pomagal za osvojitev temeljnega znanja. V šoli in doma zato res potrebujemo dobre zglede, kako lahko prihranimo; kajti to, da želimo otroku ponuditi veliko znanja, še ne pomeni, da moramo za to tudi na veliko zapravljati. Običajno je tako, da tisti, ki ima manj, veliko več zapravi, ker ga je morda strah, da bo za njegovega otroka zmanjkalo, je morda prepričan, da je bolje več kot manj ... Ampak ni res. Kako poenostaviti? Ko se izlušči bistvo, kar je težka naloga, je uspešen cilj neizbežen.
Einstein je rekel, da nečesa ne razumeš dovolj dobro, če tega ne moreš enostavno razložiti.
Točno tako je. To je tista prava kakovost. Starši namenijo veliko premisleka temu, kaj je pametno kupiti in česa ne.
