Regrat
(Taraxacun vulgare)
Izjemno zdrav regrat je odlično zdravilo za prebavila, dobro dene tudi jetrom in žolčniku. Pomaga zniževati škodljivi holesterol in na splošno čisti organizem, telo pa oskrbi tudi s številnimi vitamini in minerali – vsebuje celo več vitamina A kot korenje. »Pri visokem pritisku prežvečite deset stebelc na dan,« svetuje poznavalka zdravilnih rastlin in dodaja, da takšna terapija znižuje tudi količino sladkorja v krvi. Regrat pospešuje izločanje vode, zdravi ledvične težave in pomaga odpravljati zoprno žensko lepotno nadlogo – celulit. Raste skoraj povsod. Cvetove nabiramo od pomladi do jeseni, korenine pa pred cvetenjem ali pozno jeseni.
Hren
(Armoracia rusticana)
Korenina, ki jo odkopavamo od jeseni do pomladi, razkužuje, spodbuja prekrvitev in prebavo. Z uživanjem hrena se uspešno bojujemo proti okužbam dihal in sečil, ledvičnim kamnom ter oteklinam, zunanja uporaba pa deluje proti vnetim sklepom oziroma vezivnim tkivom. Z uživanjem ne smemo pretiravati, saj so večje količine lahko škodljive za želodec. Hren naj bi tudi zaviral delovanje ščitnice, zato naj bi se ga tisti, pri katerih ta žleza deluje počasneje, raje izogibali. Gojimo ga na njivah in vrtovih, a se pogosto razširi v okolico obdelanih tal.
Šipek
(Rosa canina)
Šipek je najbogatejši naravni vir vitamina C, zato je zdrav in koristen tako pri preprečevanju različnih virusnih obolenj kot tudi pri njihovem zdravljenju. Koristno ga je piti, če bolehamo za gripo ali prehladom, pomaga pri spomladanski utrujenosti ter pomirja vnete in krvaveče dlesni. Dobro bo del doječim materam in dojenčkom, saj zviša količino vitamina C v materinem mleku, priporočajo pa ga tudi tistim nosečnicam, ki so slabokrvne. Najdemo ga v gozdovih, na gozdnih robovih, skalnih pobočjih, zapuščenih pašnikih. Cvetove nabiramo od maja do julija, plodove pa od septembra oziroma oktobra.
Kamilica (Matricaria chamomilla)
Ta prijazna rožica ima celo vrsto zdravilnih moči. Kamilice so znano sredstvo za izpiranje oči pri vnetju, uporabljajo se za odvajanje in pri ženskih težavah ter za pomirjanje. »Proti nespečnosti se zvečer pred spanjem popije kamilčni čaj z malo limonovega soka in spite kot angelček,« priporoča zeliščarka Otilija. Otrokom ponudimo razredčen čaj iz kamilic za pomiritev in kadar želimo odpraviti zaprtost. »Kamilica je vsestransko uporabna, a ne smemo pretiravati. Dolgotrajno pitje lahko škoduje,« opozarja Barletova. Nabiramo jo od aprila do julija, tudi do septembra.
Kopriva (Urtica dioica, Urtica urens)
Bogata je z rudninami, beljakovinami in vitamini, zato je odlična za krepitev telesa. Uporablja se za razstrupljanje, zniževanje ravni holesterola in sečne kisline. Priporočljivo jo je uživati pri spomladanski utrujenosti, saj daje nujno potrebno energijo. Ker je bogata z antioksidanti, betakarotenom, vitaminom C, nekaterimi vitamini skupine B, vitaminom K in drugimi, je odlično orožje v boju proti staranju, njeno uživanje pa poleg tega varuje pred nastankom rakavih obolenj. Učinkovita je tudi proti mozoljem. Raste po vrtovih, ob ograjah, na robovih jarkov in podobnih krajih. Nabiramo jo lahko med marcem in junijem ter pozno jeseni in pozimi.
Čemaž (Allium ursinum)
»Če bi ljudje vedeli, kako je zdravilen, bi ga imeli res vse leto v taki ali drugačni obliki,« pravi o svojem favoritu med zdravilnimi rastlinami poznavalka zelišč Otilija Grad Barle, ki je do te sobote zeliščne pripravke prodajala na osrednji ljubljanski tržnici, zdaj pa odhaja v zasluženi pokoj. Rojena Ljubljančanka goji in nabira zelišča na posestvu na Debelem hribu nad Temenico na Dolenjskem, kjer bo v prihodnosti organizirala tudi delavnice permakulturne vzgoje rastlin.
Čemaž, ki ga lahko uživamo surovega, a tudi v pestu ali tinkturi, čisti telo – raztaplja maščobne in apnenčaste obloge ter pomaga telesu, da jih lahko izloči. Tako kot česen naj bi spodbujal živahnost in potenco. Čeprav imata s čemažem enake zdravilne lastnosti, poznavalka raje uporablja slednjega. »Prisegam, da je veliko bolj zdrav čemaž, in ne česen, ker je še divji, neskrižan, človek ga ni pokvaril,« pravi. Najdemo ga v vlažnih bukovih gozdovih in ob vodah. Nabiramo ga od marca do junija, čebulice pa od julija do naslednje pomladi.
