Si predstavljate, da bi šli otroci na kino predstavo brez pokovke? Je tudi hrana za oči, zaradi čara rabutanja pa je pomembna med odraščanjem. Koruza (Zea mays) izvira iz osrednje Amerike, danes pa jo pridelujemo po vsem svetu. Je enoletno žito, ki jo posejemo, ko je že sorazmerno toplo, v naših razmerah naj bi bilo to nekje konec aprila, tako da vzklije, ko ni več nevarnosti slane. Po barvi ločimo belo, rdečo in rumeno, po velikosti zrn pa drobno- in debelozrnato. Ponuja obilje kakovostnih beljakovin, veliko sladkorja, vitamine skupine B, C in E ter kalij in fosfor.
Na vsaki kmetiji
Medtem ko v državah v razvoju koruzo pridelujejo predvsem za človeško prehrano, jo v industrijskih deželah za krmljenje živine in druge industrijske namene. V Sloveniji jo ima posejano skoraj vsaka poljedelska kmetija. Uporablja se tudi za predelavo v razna goriva. Iz njenega perja lahko naredimo različne izdelke, od cekarjev in pernice do copat. Pred nekaj leti je eden izmed proizvajalcev mobilnih telefonov na trgu ponudil celo telefon iz snovi, ki jo sestavljajo pretežno naravni materiali, predvsem koruza.
Ličkanje
Za naše prednike je bilo ličkanje koruze eno najpomembnejših jesenskih kmečkih opravil, hkrati pa zabava za vse sodelujoče. Ljudje so se v mraku zbrali po hišah in se med ličkanjem pogovarjali, peli in si pripovedovali zgodbe. Ličkarji so navadno sedeli na nizkih sedežih, z levico so držali koruzni storž, z desnico pa trgali liste s koruze. V šop povezane koruzne storže so kot okras obešali po gospodarskih poslopjih pa tudi v stanovanjih. In nato so ličkarje zamenjali stroji ...
Pozorno pri nakupu
Če imajo koruzni storži še kaj listov, morajo biti ti zeleni in sveži, brazgotina, kjer je bil storž odlomljen, pa ne sme biti povsem posušena. Koruza mora biti napeta in pri pritisku z nohti počiti ter pri tem izločiti mlečnato tekočino. Najboljša je na dan, ko je bila obrana, sicer pa jo je priporočljivo pojesti v treh dneh. Svoj naravni sladkor zelo hitro spremeni v škrob, zato je že po enem dnevu za četrtino manj sladka. Da ta proces upočasnimo, jo hranimo v hladilniku v predalu za zelenjavo ali v dobro zaprti plastični posodi.
Mojstrovina v kuhinji
Koruzni storži, spečeni na žaru, so izvrstnega okusa, če jim dodamo olivno olje ali maslo ter sol in poper. Če koruzo kuhamo, v vodo dodamo ščepec sladkorja ali košček masla. Tako bo dobila intenzivnejšo aromo. Je sestavni del različnih svežih solat, mehiških omak in drugih zelenjavnih prilog. Zmleto s paličnim mešalnikom jo lahko uporabljamo tudi za zgostitev različnih zelenjavnih juh. Tisti inovativnejši pa lahko koruzno polento uporabite namesto testa za pico.
Paša za oči
Koruza zaradi svoje živo rumene barve popestri prostor, iz istega razloga jo v kuhinji velikokrat uporabljamo tudi kot hrano za oči. V toplih poletnih dneh pa je večini najboljši občutek zagotovo vzbudilo rabutanje koruze, ki smo se mu v najstniških letih težko uprli.
