V domačih sadovnjakih je sliva (Prunus domestica) že od nekdaj zelo razširjena vrsta sadnega drevesa, saj je povsem nezahtevna. Brez težav jo gojimo tudi na višji nadmorski višini, le spomladanska pozeba ji ni pogodu. Sadeže ima po približno šestih letih. Ne vem več, kdo mi je rekel, da bogato obrodi vsako tretje leto. In lani, ko so se veje v domačem vrtu šibile pod plodovi in nismo več vedeli, kaj naj naredimo z njimi, potem ko smo skuhali marmelado za naslednjih par let, me je prešinila misel, da letos ne bo enakih problemov. Pa sem se zmotila. Tudi to leto je drevo polno sliv, zato že delamo načrte, kako jih bomo porabili.
Za dieto
Sto gramov sliv ima le okoli 40 kalorij, zato lahko brez strahu posegamo po njih tudi, če se odločimo za hujšanje. Med vsemi sadeži imajo največ antioksidantov in so pravo bogastvo vitamina C in vitaminov skupine B. Vsebujejo še železo, kalij, kalcij, fosfor in betakaroten. Zaradi svojih značilnosti pospešujejo krvni obtok in odvajajo vodo iz telesa. Poleg tega izboljšujejo presnovo ogljikovih hidratov, krepijo obrambo vseh telesnih celic, dvigujejo odpornost proti stresu ter dvigujejo koncentracijo. Kljub vsem pozitivnim učinkom pa se z njimi ne smemo prenajedati, saj imamo lahko želodčne težave.
Slivov kolač
Jajca, jogurt, sladkor in vaniljev sladkor penasto umešamo in postopoma dodajamo olje. Na koncu primešamo moko, ki smo ji dodali pecilni prašek. Maso zlijemo v pomaščen pekač ter obložimo z izkoščičenimi slivami. Pečemo eno uro na 160 stopinjah C. |
Mehke na pritisk
Pravijo, da morajo slive vedno primerno dišati. Zato ne bo narobe, če bomo pri nakupu to preverili. Biti morajo čvrste in napete ter na pritisk mehke. Tudi barva mora biti taka, kot je značilna za posamezno vrsto. Ravno tako, kot hitro zorijo, postanejo hitro prezrele. Zato jih shranjujemo v hladilniku, da nam ne bodo zgnile. Med sadeži spadajo med tiste, ki so primerni za zamrzovanje. Razpolovimo jih in jim odstranimo koščico. Položimo jih na krožnik in postavimo v zamrzovalnik. Ko zamrznejo, jih preložimo v vrečko, ki jo dobro zapremo in vrnemo v zamrzovalnik.
Na sonce
Kdor je že imel kdaj težave s prebavo, je zagotovo segel tudi po suhih slivah, saj kompot iz teh velja za odlično naravno odvajalo. Sušimo jih lahko v sušilniku, v kuhinjski pečici, na radiatorju ali na soncu. Če smo se odločili za sonce, moramo pladenj s sadeži pospraviti, preden ta zaide. Sušimo jih lahko s koščico ali brez. Če so sadeži večji, jih razpolovimo in jih sušimo z narezano stranjo navzgor, da sok ne bo iztekal. Če sušimo cele, jih do polovice posušimo s koščico, nato pa sadež stisnemo, da koščica skoči ven. Tako kot za drugo sadje, ki ga sušimo, za slive velja, da so suhe takrat, ko pri prepogibanju ne izteče nič soka, še vedno pa so elastične.
Marmelada, cmoki, zavitek
Za uživanje so najboljše sveže in sladke, za kuhanje pa bolj suhe in kisle. Slive uporabljamo predvsem za razne sladice – pite, zavitke, biskvite, še vedno pa so najbrž najbolj znani slivovi cmoki. Primerne so za pripravo marmelad, kompotov in želejev, pogosto se dodajajo mlečnim kašam iz različnih žit. Prav slastne so kot dodatek k perutnini, jagnjetini, govedini in prekajeni šunki. Za kakšen aperitiv pa se domačega žganja iz sliv tudi ne bomo branili.
