Skupaj na isti gredi fižol in zelje, čebula in solata

Ko sem pred desetimi leti prvič v življenju dobila priložnost za lastni vrtiček, je imel komaj šest gredic. Ker sem bila na vrtu popolna začetnica, sem vsak prosti trenutek posvetila branju o naravnem vrtnarjenju, saj smo bili doma odločeni, da strupov ne bomo uporabljali. Od vseh mogočih napotkov mi je največ preglavic delal tisti o kolobarjenju, brez katerega ne gre, če človek želi odporne in zdrave rastline. Kako naj vendar pri šestih gredicah menjavam zelenjavo tako, da vsaj tri leta ne bo na istem mestu? Danes bi stvar poguglala in gotovo našla kar veliko zadetkov, pred desetimi leti pa je bil internet le senca današnjega. Tako sem rešitev našla kar sama, saj tudi s knjigami, ki bi mi pomagale razsvetliti problem, takrat nisem imela sreče.

Različne vrtnine na isti gredi

Odločila sem se, da na vsaki gredi ne bo le ena rastlina, temveč dve ali več, ki se med seboj podpirajo ali so vsaj nevtralne. Sprva je bil moj namen, da bom vsako leto selila cel sklop vrtnin z grede na gredo, vendar, kot je v navadi, se teorija in praksa med seboj precej razlikujeta. Končni rezultat je, da vsako leto večina glavnih vrtnin zamenja grede, nekatere pa tudi ne. Čeprav se je vrt z leti precej razširil, mi je vzgoja mešanih rastlin tako prirasla k srcu, da sem jo ohranila tudi, ko bi že lahko uvedla običajno kolobarjenje. Pogrešala bi tudi pester in naraven videz, ki ga ponuja takšen vrt.

Vse se začne na papirju

Za uspešno vrtnarjenje je pomembno, da imamo pripravljen načrt, kaj in v kakšnih kombinacijah bomo gojili. Napišimo si seznam rastlin, ki jih v gospodinjstvu največ porabimo, kajti za prav vse vrtnine na majhnem vrtu ni dovolj prostora. Ko jih bomo razporedili po gredah (na papirju), nam bo bolj jasno, ali lahko dodamo še kakšno eksotično novotarijo za pokušino ali se moramo čemu odreči, ker nimamo dovolj prostora. Narišemo si gredice, kolikor jih imamo na vrtu. Naj bodo dovolj velike, da bomo lahko vpisali notri spomladansko, poletno in še jesensko setev. Najbolj pregledno je, če za vsako sezono uporabimo drugo barvo pisala.

Rastline, ki se podpirajo

Pri sestavljanju gredic se najprej oziramo na to, da so skupaj dobri sosedje, to so rastline, ki se podpirajo in varujejo druga drugo pred škodljivci, ali vsaj da slabi sosedje niso drug poleg drugega. Med nekaj najbolj standardnih dobrososedskih parov štejemo por-korenje, čebula-korenje, čebula-solata, solata-korenje-drobnjak, solata-redkvice-kolerabica, nizek fižol-rdeča pesa, nizek fižol-zelje. Slabi sosedje, ki skupaj ne uspevajo dobro, so naslednje dvojice: grah-fižol, grah-paradižnik, solata-peteršilj, solata-zelena, čebula-zelje, čebula-fižol.

Skromne in požrešne skupaj

Naslednje pravilo je, da na isto gredo posadimo rastline z majhnimi potrebami po hranilih in tiste, ki so močni porabniki. Na primer nizek fižol je majhen porabnik, ki poleg tega zemljo bogati z dušikom. Zato zraven njega lahko sadimo požrešno cvetačo, brokoli, zelje, bučke in kumare.

Široke, grmičaste poleg visokih, vitkih

Na isti gredi lepo uspeva korenje poleg pora, solata poleg čebule, zelje poleg paradižnika in podobne kombinacije. Skupaj gredo, ker ne tekmujejo za svetlobo na površini, saj so ene široko rastoče, druge pa vitke. Druga drugi tudi puščajo dovolj prostora pod zemljo, saj imajo ene plitve, druge pa globoke korenine.

Zelišča in koristne cvetice

Skoraj enako pomembno za zdrav vrt kot vse do zdaj našteto je, da na gredice posadimo različna zelišča in koristne cvetlice. Bazilika, majaron, šetraj, origano, kamilica, timijan, rožmarin, žajbelj, sivka, pelin in še mnoga druga zelišča odvračajo različne škodljivce in izboljšujejo okus sosednjih rastlin. Od rož moramo imeti na robu gredic predvsem kapucinke, ognjič in žametnice, ki odganjajo cel spekter škodljivcev. Poleg tega lepo cvetijo in privabljajo koristne žuželke, ki tudi pohrustajo svojo merico škodljivcev.

Gnojenje

Pri mešani zasaditvi je gnojenje problem, saj nekatere vrtnine ne prenesejo hlevskega gnoja, nekatere pa niti organskega gnojenja. Sama za vse gredice uporabljam le domač kompost, vsako drugo ali tretje leto pa dodam malo organskega gnojila razen na gredicah, kjer naslednje leto načrtujem čebulnice ali stročnice.

Na koncu bi dodala misel, da lahko še tako dodelan načrt pade v vodo, kadar narava zaigra svojo pesem; takrat se ji moramo vrtičkarji pač prilagoditi. Pa nič zato, saj nam je vrt v veselje in seveda na njem radi tudi malo eksperimentiramo, da ni zmeraj vse po starem.