Je treba škropiti sadna drevesa ali ne? Pogosto ne najdemo pravega odgovora, saj je treba za pravilno odločitev poznati širše ozadje. Trgovci in proizvajalci škropiv zagovarjajo njihovo uporabo kot edino pravo rešitev za pridelavo zdravega sadja, na drugi strani nam ekologi dopovedujejo, da so škropiva škodljiva za naravo in zdravje ljudi. Kot mnogokrat je tudi v tem primeru resnica nekje vmes.
S pravilno pripravljenim škropivom želimo uničiti bolezni in škodljivce, ki prezimujejo na drevesu. Bolezni namreč prezimijo za brsti v razpokah lubja in tudi na odpadlem listju v obliki mikroskopsko majhnih trosov.
Trose nosi veter
Škropivo te trose uniči in s tem razkuži drevo. Vendar veter nosi trose spomladi in poleti tudi na daljše razdalje, kar pomeni, da so tudi okužena in bolna drevesa v širši okolici potencialno nevarna za naš sadovnjak. Zato ne bomo imeli poleti kljub predspomladanskemu škropljenju nič manj težav z zdravjem rastlin.
Za predspomladansko škropljenje proti boleznim se bomo odločili predvsem, če smo imeli v minulem letu težave z boleznimi in pričakujemo, da je na drevesih prezimilo veliko trosov.
Če pa smo imeli povsem zdrava drevesa, učinka škropiva razumljivo ne bo.
Izjema so breskve in nektarine, katerih breskova kodravost (Taphina deformans) je tako trdovratna in razširjena, da zahteva obvezno predspomladansko škropljenje. Tako za kodravost kot za večino drugih bolezni sadnega drevja uporabimo bakrene pripravke ter nekatere organske fungicide.
Pozimi jih krmimo, zadržujmo v sadovnjaku, na pomlad nam bodo pomagale. |
Škodljivci prezimijo na drevesih
običajno v obliki zimskih jajčec. Jeseni so jajčeca odložena v bližino brstov, na mladih poganjkih ter za lubjem. Spomladansko sonce oziroma toplota omogoči izleganje iz jajčec in naselitev škodljivcev v odganjajoče brste.
Škropiva so izdelana predvsem na osnovi mineralnih olj, ki so za okolje relativno neškodljiva. Škropilna obloga zaduši jajčeca oziroma škodljivce. Zopet velja, da s temeljitim škropljenjem pravilno pripravljenega škropiva uničimo škodljivce, ki bi spomladi po brstenju prvi začeli povzročati škodo, saj so že na drevesu v neposredni bližini hrane. Vendar dreves ne moremo zavarovati pred boleznimi.
Škodljivci, ki so prezimili v bližnji ali daljni okolici, se tam razmnožijo ter prej ali slej pridejo na naša drevesa. Torej je predspomladansko škropljenje smiselno, če smo imeli v minulem letu težave s škodljivci in če predvidevamo, da so ostali na drevesih.
Temperatura vsaj 5 °C
Predspomladansko škropljenje opravimo po zimski rezi. Najboljši učinek bomo dosegli, če bo v fazi odpiranja brstov. Škropivo bo tako prodrlo v njihovo notranjost.
Priporočljiv čas je odvisen od posameznega preparata in je eden od pomembnih podatkov, ki jih preberemo v navodilu za uporabo. Minimalne dnevne temperature naj bodo nad 5 stopinj. Škropivo se mora na drevesu osušiti, zato naj po opravljenem delu mine čim več časa brez padavin. Škropljenje mora biti temeljito, saj bomo le tako dosegli želeni učinek.
Spomladanska škropiva prijaznejša
Pripravki za predspomladansko škropljenje so praviloma prijaznejši do narave od tistih, ki se uporabljajo za zaščito sadnega drevja poleti. Ker v prvem primeru plodovi še niso formirani, je do obiranja dovolj časa, da bo pridelano sadje povsem neoporečno.
Če smo zagovorniki sonaravnega pridelovanja, se bomo o škropljenju odločili glede na zdravstveno stanje sadovnjaka v minulem letu.
Ne škropimo preventivno
Če čez leto nismo škropili ali če je bolezen ali škodljivec prešel naš prag tolerance, je smiselno, da pred začetkom vegetacije opravimo škropljenje. Če pa smo tako lani zatrli sleherno bolezen in škodljivca, nam letos morda sploh ni treba škropiti.
Kot rečeno, škropljenje ne zaščiti drevesa, ampak le uniči prezimljajoče trose in zimska jajčeca.
Za vsako škropljenje se torej odločimo po premisleku in z razumnim ciljem. Tako bomo prihranili prenekateri evro in tudi sveže obrano sadje bo bolj zdravo.
