Skoraj ga ni, ki ga ne bi pogledal. Zgolj bežno ali natančno. Nizek, pa ne prenizek, sploh ne predolg, eleganten, seveda želen. Z razpeto kovinsko-stekleno streho ali brez nje. Ne moreš, pravzaprav niti ne smeš mimo njega. Mercedes SL, roadster kar častitljive zgodovine in skoraj presunljivega tržnega uspeha.
Ohranja zgodovinsko izročilo
Torej zgodovina. Prvič, tedaj še v dirkalni verziji, je bil SL na ogled leta 1952. Civilna različica se je rodila dve leti pozneje in odtlej se je zanj odločilo nič manj kot 650.000 kupcev. Številka je vsaj zanimiva, če ne že presenetljiva, kajti Mercedesov roadster ni za vsak žep – žal. V novi, tokrat že šesti verziji ohranja izročilo in ponuja veliko tistega, kar je značilno za sodobne avtomobile. Prvič je narejen pretežno iz lahkega aluminija, zato je zgolj karoserija v povprečju lažja za konkretnih 110 kilogramov, šibkejša različica SL 350 pa je shujšala kar za 140 kilogramov. To prinaša pluse pri porabi in izpustu C02, kar je sodobna religija avtomobilske proizvodnje. SL je seveda ohranil kovinsko oziroma delno stekleno streho, pri kateri je mogoče spreminjati prepustnost svetlobe v potniški prostor (čemur se reče magic sky control). Streho slači ali oblači elektrika (za to potrebuje 20 sekund) in jo povsem neslišno zloži v prostor za voznikom oziroma sovoznikom. Čeprav je to roadster, je prtljažnik velik, saj gre vanj od najmanj 364 litrov do največ 504 litre prtljage. Prijazno in uporabno.
Kaj ponuja novi mercedes SL?
SL šeste generacije – zadnjo so prodali v 170.000 ponovitvah – z notranjostjo potrjuje visoko šolo ergonomije, prefinjen okus in tehnično (skoraj) popolnost. Sedeža sta dva, z vetrno zaščito, razpeto nad njima, s katero učinkovito zmanjšaš piš vetra v potniškem prostoru. Ko je avto zgoraj brez, seveda dobro vidiš na vse strani, ko je oblečen, je preglednost bistveno skromnejša. Ampak iz SL gledaš naokoli le toliko, kolikor je treba za varnost – gledajo te drugi. Ali v tem roadsterju kaj manjka, kaj pogrešamo? Odgovor poznajo v Mercedesovem Stuttgartu – če kaj manjka, dokupiš. Zelo preprost, le žep mora biti dovolj globok.
Motorja, ki strežeta SL, sta dva. Dovolj, za kakšen okus morda celo preveč. SL 350 poganja bencinski šestvaljnik z gibno prostornino 3,5 litra, ki ponuja 225 kW/306 KM. Ni slabo. A SL 500 je povsem druga zgodba: osemvaljnik zmore iskrih in razburljivih, pa nič grobih 320 kW/435 KM. Pri obeh različicah je končna hitrost po nemški navadi omejena na 250 km/h, prvi do 100 km/h pospeši v 5,9, drugi v 4,6 sekunde. Za oba motorja velja, da sta varčnejša, kot sta bila prej, in tisti, ki čakajo na dizelski pogon, ga menda ne bodo dočakali. Bomo videli ...
Šesti SL ostaja pravi Mercedesov roadster: tehnično izpiljen, vozno prepričljiv, oblikovno zelo všečen. V to kategorijo spada tudi cena, kajti v najcenejši varianti ga ponujajo za najmanj 103.000 evrov. In nič ne kaže, da bi to škodovalo njegovemu tržnemu uspehu ...
