Sejemo, že z vrta pobiramo

Vrt se vidno spreminja vsak dan, na površje že kukajo prvi sejančki. Nič niste še zamudili, če še niste sejali, setev vrtnin bo pravšnja še ves mesec. In prazniki, ki prihajajo, bodo prinesli tudi urico ali dve prostega časa, da z veseljem postorimo, kar je treba.

Z vrta pobiramo

Prve zgodnje pridelke že pobiramo in pripravljamo gredice za nove načrte. Setev solat je najpogostejše opravilo in dobrodošla je prav vsaka sorta. Sezite po tistih, ki jih vaša družina najbolj obožuje, naj bo berivka, rezivka, mehka ali krhka, kristalka in ledenka ali kar si že bodi. Za vsako pa morate poznati vsaj njene osnovne zahteve, ki poleg najosnovnejših, tistih po hranilih in vlagi v zemlji, pomenijo vsaj zmeren pridelek. Ob koncu meseca posejemo gredice poletnih sort solat, ki manj rade uhajajo v cvet, vključno z različnimi sortami radičev in endivije.

Sejemo

Sejemo vse vrste korenovk, kot so peteršilj, zelena, rumeno in rdeče korenje, pastinak ali rebrinec, črni koren. Zelena nič kaj ne diši voluharju, zato si jo presadimo na več koncev v vrtu, od koder bo njen vonj odvračal nepridiprava od pohajkovanja po naših gredicah. Od enoletnih kobulnic, ki jih uporabljamo v kuhinji, kot dišavnice ali zdravilna zelišča, sejemo koriander, koper, vrtni ali sladki janež, ki mu drugače rečemo koromač (Pimpinella anisum) in ga uvrščamo k bedrencem. Lahko pa si posejemo tudi kumino in komarček, ki bosta na vrtu nastavila semena v drugem letu, od trajnic pa luštrek in dišeči koromač.

Zgodnje sorte krompirja moramo posaditi vsaj do konca meseca. Te imajo krajšo dobo dozorevanja, na izpraznjeni prostor pa bomo lahko presadili sadike radiča in endivije.

Za pripravljanje poletnih solat, ko bo tudi zelenih manj na vrtu, si posejemo rdečo peso. Mladi okrogli ali podolgovato oblikovani gomolji rdeče pese se hitro skuhajo in so v solati zelo imenitni. Tudi grah še vedno lahko sejemo, ker bomo tako imeli pridelek mladega zrnja graha za kasneje. V setveni zaboj s hranilno kompostno zemljo sejemo semena kumar in bučk. Tu bodo rasle, vse dokler ne minejo slana in hladni dnevi, ki bi jih prizadejali, v sredini maja pa jih bomo, skupaj s koreninsko grudo, presadili na stalno mesto v vrt.

Ob koncu meseca

Na stalno mesto presadimo sadike zgodnjega zelja, lahko tudi med vrste berivke, ki jo bomo do takrat, ko bo zelje potrebovalo več prostora za rast, že vso pojedli. Razdalja med sadikami naj bo zadosti velika, da se bo zelje nemoteno razvijalo.

Noč z napovedano slano zna biti še problem, ki ga moramo sproti in predvsem pravočasno rešiti. Pokrijmo sadike jagod s prekrivko, da nam mraz ne poškoduje cvetov, ki se že pridno odpirajo.

In ne hitite preveč s sajenjem paradižnikov, jajčevcev in paprik, s setvijo fižola, kumar in bučk, ki so prav tako občutljivi za nizke temperature. Tudi krompir, predvsem nadzemni deli, je v nevarnosti, vendar ima prednost pred preostalimi, ker se osmojeni listi obrastejo, če ne pozebe premočno.

Za sladke dobrote

Naberimo si stebla rabarbare, takoj ko zrasejo dober pedenj velika. Z rezanjem jo spodbujamo k nastavljanju novih, drugače se listi podajo v dozorevanje in otrdeli nikoli niso tako sladki kot mladi, vsebujejo tudi več oksalne kisline, pa tudi lupljenje povrhnjice je oteženo.

Zelo koristno bo tudi, če si deževnico s strehe prestrežemo v čim večjo posodo, da jo bomo imeli za zalivanje v vrtu, ne zbirajmo pa deževnice s streh, ki so prekrite z azbestno kritino.