Sedež, ki je lahko postelja

Mladi slovenski oblikovalci, ki delujejo pod imenom Rompom, so zasnovali sedežno garnituro Pixel, ki je malce drugačna od drugih. Sestavljena je iz posameznih modulov oziroma taburejev, velikih 70 x 70 x 40 centimetrov, ki jih je mogoče poljubno sestavljati. Po inovativnosti in kakovosti izdelave so se znašli pred vprašanjem, ki lahko pokoplje še tako dobro idejo. Kako izdelek prodati?

Skok k ekonomistom

Potrebovali so pomoč, zato so se obrnili na študente ekonomske fakultete v Ljubljani. Kot je povedala Ana Ropret, študentka drugega letnika ekonomije, se je vse skupaj začelo kot del vaj pri predmetu podjetništvo. Medtem ko se je veliko bodočih ekonomistov odločilo za delo v tako imenovani navadni skupini, kjer bolj ali manj premetavajo številke, se je Ana s kolegi priključila posebni ekipi, kjer so se seznanili z realno ekonomijo. Profesor Rok Stritar jim je predstavil skupino oblikovalcev z akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Ani je takoj padla v oko njihova sedežna garnitura. Kot je povedal prof. Stritar, je za novo obliko sodelovanja kriva diplomantka ekonomske fakultete, ki si je zadala nalogo, da oblikovalce spravi k bolj ekonomskemu razmišljanju – in tako je nastala skupina Rompom.

»Po štirih tednih smo morali profesorju predstaviti, kaj smo naredili,« je povedala Ana. Lotili so se optimizacije stroškov izdelave sedežne garniture, oglaševanja in priprave prodaje izdelka. Že čez kakšen mesec ga bo mogoče kupiti v spletni trgovini, kjer si bo kupec izbral poljubno kombinacijo v želeni barvi in materialu, od česar bo odvisna tudi cena. Dobavni rok naj bi bil okoli tri tedne.

Rompom in pixel

»Rompom obstaja že nekaj časa. Na faksu smo bili zbirka najbolj obetavnih, ambicioznih ali pa najlepših študentov,« se zareži Andraž Tarman, ki je študiral industrijsko oblikovanje. Hoteli so doseči kaj več. Za ureditev ljubljanskega lokala Bikofe so dobili nagrado za najboljši interier leta 2011 po izboru revije Hiše. »Smo bolj platforma kot podjetje. Ves čas se prilagajamo in se učimo,« poudarja Andraž.

Pixel se je rodil v glavi Gašperja Premožeja. »Zanimalo me je, kako se ljudje obnašajo na kavču, kaj hočejo od njega. Izkazalo se je, da potrebujejo kavč, ki ga bodo lahko prilagodili trenutnim potrebam. Za primer uporabimo nekoga, ki hodi v službo ali ima podjetje. Pride domov, kjer nima klasičnega računalnika, ampak tablico, s katero se zlekne na kavč in tam dela še dve uri. Potem se oglasi prijatelj in pixel postane kavč za sprostitev. Nato pride še nekaj kolegov in skupaj si ogledajo kakšno tekmo. Za to pa potrebuješ več sedišč. Naslon ni prazen kubus, ampak so to police, ki hkrati služijo kot tribune, na katere se lahko usedeš. Če pa spet premakneš tabureje, dobiš posteljo.«