Biti mati ali oče je čudovito, a otroci se včasih obnašajo povsem v nasprotju s pričakovanji svojih staršev. Težava pa največkrat ni v otrocih, ampak v starševskih nerealnih pričakovanjih.
Otrok naj bi bil vedno dobro razpoložen.
Staršem ni všeč, kadar je njihov otrok slabe volje, jokav in nerazpoložen. Vendar so tudi otroci zgolj človeška bitja in imajo svoje težave. Za vas otročje, a zanje velike. Prav zato so včasih slabe volje in starši bi to morali razumeti.
Naj bo vedno najboljši v šoli.
Seveda si želite, da bi bil vaš otrok v šoli vedno najboljši in da bi se nekoč izšolal za zdravnika, odvetnika ali kaj tretjega, prav tako zvenečega. Vendar so zmožnosti otrok včasih v nasprotju s pričakovanji in željami staršev. Vaša naloga je, da prepoznate otrokove sposobnosti, mu postavljate dosegljive cilje in ga usmerjate, ne pa da ga kaznujete, ker ni takšen, kot bi si želeli.
Nikoli naj ne počne napak.
Vsi ga lomimo, tudi otroci. Napake se dogajajo tudi najboljšim. Razbit krožnik, izgubljeno igračko in strgane hlače je lahko nadomestiti. V vsaki zagati bodite mirni in upoštevajte dejstvo, da je motiti se človeško.
Naj vedno pokaže hvaležnost.
Vsi starši radi ustrežejo svojim otrokom in neredko njihove želje postavljajo pred svoje. In prav je tako. Razočaranje ob misli, da otroci za to niso hvaležni, pa je odveč. Otroci so hvaležni, toda večkrat kot za materialne dobrine za čas, ki si ga starši vzamejo zanje. In to bodo nekoč zagotovo pokazali.
Naj ignorira način obnašanja med očetom in mamo.
Otroci vidijo in si zapomnijo več, kot si mislite. Način, kako se starši obnašajo drug do drugega, je zanje največja življenjska popotnica in vpliva na to, kako se bo otrok vedel v odrasli dobi. Ne prepirajta in ne žalita se, zlasti ne pred otroki, saj jim tako vcepljate negativne vzorce, ki jih bodo za vedno zaznamovali.
Naj vse odpusti.
Ne morete in ne smete pričakovati, da vam bodo otroci odpustili vse izpade. Lahko so do njih zelo tolerantni, vendar imajo tudi mejo. Zgodi se, da se vam čustva izmaknejo nadzoru, vendar se jih morate naučiti obvladovati po najboljših močeh. V težkih časih se zavedajte, da vaši odzivi vplivajo na otroka in da lahko v njegovi duši pustijo trajne brazgotine.
Naj se uči iz besed, ne iz dejanj staršev.
Starši veliko bolj kot z besedami učijo z zgledi. Vedno se zato zavedajte, da jih boste več naučili s svojimi dejanji kot z neskončnimi pridigami in teoretičnim znanjem.
Pustite otrokom, naj bodo otroci. Ne pričakujte, da bodo popolni. Vaša naloga je, da jih usmerjate in jim vedno priskočite na pomoč, hkrati pa jih naučite samostojnosti in odgovornosti. Le tako bodo nekoč dobri starši tudi sami.
