Se gorivne celice 
vračajo v igro?

Alternativni pogoni so stalna tema avtomobilizma. Zamisli o tem, katera je prava pot do izdelkov, ki bodo manj škodljivi za okolje, ne manjka. A tokrat ne pišemo o izboljšavah konvencionalnih motorjev z notranjim izgorevanjem in tudi ne o njihovem delovanju na plin, kar je vse alternativa, a ne pomeni večjega odmika od tistega, na kar avtomobili vozijo že več kot stoletje.

Potem ko se je v zadnjih letih v smeri radikalnejše spremembe pogona največ govorilo o baterijskih električnih avtomobilih in priključnih hibridih, smo v zadnjem času znova priča napovedim, da se bliža komercialno bolj razširjena proizvodnja avtomobilov s pogonom na gorivne celice. Pri tej rešitvi se vodik skupaj s kisikom dovaja v gorivne celice, v procesu, ki je obraten elektrolizi, pa nastajata električna energija za pogon motorja in vodna para kot edini izpust.

Načrti Toyote in Honde

Uveljavitev gorivnih celic je bila že pred leti tik pred zdajci, a se kar ni hotela zgoditi. Ko se je po nekdaj že neuresničenih obetih zdelo, da so gorivne celice skoraj pozabljene, so se vesti o načrtih z njimi znova prebile v ospredje. Pred koncem minulega leta je bilo o tem največ slišati od dveh vodilnih japonskih proizvajalcev – Toyote in Honde. Prva je predstavila študijo FCV, 4,7 metra dolgo klasično oblikovano limuzino, ki deluje kot dokaj običajen avtomobil, v katerem se lahko peljejo štirje potniki in še kaj prtljage. Kot pravi proizvajalec, ima FCV gorivne celice in dva rezervoarja za vodik nameščene v dnu vozila. Doseg z enim polnjenjem vodika naj bi znašal 500 km. Avtomobil naj bi bil za proizvodnjo pripravljen leta 2015, po nekaterih navedbah je cilj prodaje med 5000 in 10.000 primeri na leto.

Za isto leto ima načrte tudi Honda, ki menda pripravlja naslednika modela FCX clarity, ki smo ga imeli pred leti že priložnosti voziti – vtisi so bili navdušujoči –, a je bil ekstremno drag in so ga izdelali le v nekaj sto primerkih za demonstracijske namene. Njegovega naslednika bodo menda prikazali v kratkem – Honda ga je napovedala s študijo FCEV –, med dvema polnjenjema vodika pa bo zmogel prevoziti 450 kilometrov, polnjenje pa bo trajalo le tri minute.

Že jeseni je korejski velikan Hyundai napovedal, da se bo na prehodu v leto 2014 začela proizvodnja enega njegovih modelov (hyundai ix35) s pogonom na gorivne celice, do leta 2015 pa naj bi proizvodnjo povečali na 10.000 enot na leto. Od drugih pomembnih proizvajalcev za zdaj prav veliko konkretnega o omenjenem pogonu ni slišati, a seveda križem rok ne držijo. Za gorivne celice oziroma njihov razvoj so na voljo različna partnerstva: BMW sodeluje s Toyoto, General Motors s Hondo, povezali so se Ford, Nissan in Mercedes-Benz. Slednji je že pred časom začel testirati razred B na tovrstni pogon z imenom F-Cell.

Ovire za uveljavitev?

Cena gorivnih celic je bila še pred leti zelo visoka, zdaj naj bi se sicer znižala, a tovrstni izdelki še vedno stanejo veliko. Polnjenje z vodikom poteka zelo hitro, kar je prednost pred električnimi avti; vozila na gorivne celice imajo ugodnejši doseg, a je infrastruktura polnilnic še zelo v razvoju. Tretja stvar je, da je treba vodik za uporabo v gorivnih celicah nekako pridobiti, za kar pa je tudi potrebna energija, ki prav tako stane. Poleg tega je bil vselej velik izziv ustrezno hranjenje vodika.

Videli bomo, ali bodo omenjeni načrti in partnerstva vse to znali premostiti, da ne bo ta tolikokrat obetajoča alternativna pogonska veja znova obstala tik pred zdajci.