Saj poznate tisto zgodbo, kako je Črnomelj dobil ime. V njem naj bi živel mlinar, ki še tako lepega zrnja nikoli ni zmlel v belo moko, ampak je ta vedno postala črna, zato so ga klicali Črno-melj. Pa tudi če bi zmlel najlepšo rž, ta moka nikoli ne bi bila bela, ker se rž ne da zmleti na belo, kot rečejo mlinarji.
Plevel z vzhoda
Rž (Secale cereale) je enoletnica do dvoletnica iz družine trav in je manj občutljiva za neugodne vremenske razmere od drugih žit, zato se je udomačila predvsem v višjih legah, vse tja do 2000 m visoko, kjer občutljivejša žita težje kljubujejo razmeram. Sejemo jo jeseni kot ozimno žito, nekatere sorte pa tudi kot jaro žito zgodaj spomladi.
Soržica, tritikala
Njeno steblo je običajno visoko in pokončno, po modrikastem odsevu listov pa hitro ugotovimo, da gre za rž. Kot žito je kljub nezahtevnosti manj pomembno, z manj lepka v moki pa tudi manj privlačno za peko. Sejali so tudi soržico, semena pšenice in rži skupaj, ki so sočasno dozorela, in iz nje mleli moko za dober soržični kruh. V novejšem času pa se na njivah pojavlja tudi križanec med pšenico in ržjo z imenom tritikala.
Rahlo kiselkast
Tisti, ki so slabokrvni, bi morali namesto belega kruha pojesti čim več rženega, saj je rž bogata z železom. Ker vsebuje manj škroba, se zniža tudi stanje sladkorja v krvi. Za oboje so zelo primerni rženi kalčki, ki z rastjo prinesejo na svet vse, kar je najboljšega v zrnu. Na Koroškem še vedno poznajo črn ržen kruh, ki je rahlo kiselkast, se dolgo obdrži svež, ao so ga popotniki jemali s seboj na pot, predvsem pa je dobrodošel za zdravje.
Rženi žganci in kaša
Moko za peko kruha in posebnega peciva so mleli samo iz rži ali pa tudi mešano z drugimi žiti, ječmenom, ovsom, pšenico in koruzo v zmesno moko, ki je olajšala peko ter izboljšala in obogatila množico okusov. Krasen je okus takih žgancev pa tudi kruh je imeniten. Danes zmesni kruh pripravimo iz rži in pšenice v različnih razmerjih, če bo delež rži večji, bo kruh bolj črn, in obratno.
Kuhana kaša ali zdrob
Iz grobo zmletega zrnja rži, ki mu je bilo med kuhanjem dodano suho sadje, je bil včasih priboljšek, ki bi se v poplavi sladkarij za spremembo prilegel tudi danes. Zrnje lahko tudi pražimo in dobimo dober kavni nadomestek, surovo pa je za industrijsko pridobivanje špirita ali podobno kot ječmen in oves za varjenje žganih pijač, predvsem viskija.
Meljimo postopoma
Če lahko, si za vsakodnevno uporabo sproti meljemo manjše količine zrnja. Tako bomo imeli tudi manj težav s shranjevanjem, za kar je najbolj primeren suh, čist in pred škodljivci zavarovan prostor, namenjen le tovrstnim pridelkom.
Ržena slama
Velik pomen je imela ržena slama kot material za gradnjo. Mešali so jo v malto za oblaganje sten in stropov, zadelana v špranje med plohi lesene hiše pa je varovala pred izgubo toplote.
V panonskem svetu pa tudi drugje si včasih ni bilo moč zamisliti hiše brez pokrival iz ržene slame. Na lesenem česalu babi počesana ržena slama in v velike lepo pristrižene in poravnane otepe ali škope je vsako leto čakala na skednju na izurjene mojstre. Prijazna, velikokrat zelo umetelno izdelana streha je pod krovom gostila veliko rodov, jih pozimi grela, poleti pa varovala pred pripeko. In njen edini sovražnik ogenj jo je sčasoma za vedno odpravil s streh.
Košare in cekarji
Iz ržene slame so izdelovali veliko uporabnih predmetov od košar, sejalnic, cekarjev, peharjev do obuval in slamnikov, jo oblikovali v papir in pridobivali celulozo, z njo so vezali trte v vinogradu in povezovali butarice rozge za kurjavo v peči. Tudi konjske komate so polnili z dolgo rženo slamo.
Ogenj sv. Antona
V farmacevtske namene so rž gojili za pridobivanje rženih rožičkov. Škrlatno rdeča glavnica ali rženi rožiček Claviceps purpurea vznikne, kadar se s posebno glivo okuži cvet v rži. Zraste v zadebeljeno rahlo upognjeno rdečkasto zrno, ki je običajno večje od zrna rži in moli iz klasa. Ko dozori, otrdi in je temno rjave barve. Vsebuje veliko alkaloidov s skupnim imenom ergotoksini in je včasih povzročilo množične zastrupitve pri ljudeh, ko so jih skupaj z zrnjem rži zmleli v moko. Pri zaužitju je povzročila božjasti podobno stanje, ki so mu rekli žitna božjast ali ogenj svetega Antona. S skrbnim čiščenjem zrnja pred mletjem so se ognili težavi pa tudi v farmaciji so našli nadomestek za glavnico, in gojenje rži v te namene je zamrlo.
Na vasovanja me spominja še tale prigoda, ki so jo pripovedovali starejši. Ko so fantje proti jutru ponosno odhajali od deklet in so nevoščljivci pogledovali za njimi, so imeli navado reči, da hodijo pokonci, kot bi imeli rž v riti.