Nazobčani listi rukole (Eruca Sativa) so podobni regratovim, zato je ne boste zgrešili. Je enoletnica, katere intenzivnost okusa je zelo odvisna od razmer, v katerih raste. Toplejše podnebje bo povzročilo, da bodo njeni listi pikantnejši od tistih, ki bodo zrasli v nižjih temperaturah. Poleg tega bo okus pri starejši rastlini močnejši kot pri mlajši. Znano je tudi, da ima divja rukola intenzivnejši vonj in pikantnejši okus kot gojena.
Pridelek vse do jeseni
Sejemo jo od aprila do avgusta v vrstice, ki so narazen okoli 15 centimetrov, razmak v vrstici pa je okoli tri centimetre. Nabrali jo bomo lahko že približno 40 dni po sejanju. Potrebno je redno zalivanje, še posebno v vročem vremenu. Ko listi zrastejo nekje do sedem centimetrov, jih odrežemo s škarjami približno 2,5 centimetra nad tlemi. Tako bo rastlina razvila nove. Rukola je odporna proti škodljivcem z izjemo bolhačev, ki se pojavijo zlasti v vročini in povzročijo luknjice v listih. Da se jim izognemo, rastline po setvi prekrijemo s kopreno.
V mrzlo vodo
Očistimo jo tako, da liste na hitro potopimo v skledo mrzle vode. Da odstranimo vse sledi zemlje, bomo morali to narediti vsaj dvakrat. Najbolje je, da jo takoj uporabimo, če pa jo želimo shraniti, jo najprej operemo, osušimo med papirnatimi brisačami in v zaprti posodi hranimo v hladilniku. Zdržala bo dva dni. Če je imamo preveč, pa je bolje, da jo podarimo sosedom ali iz nje za zalogo pripravimo pesto.
Klorofila v obilju
Pri starih Rimljanih je bila rukola osnovna sestavina sirupov proti kašlju, z njo so zdravili tudi skorbut. Ni bogata s kalorijami, vsebuje pa veliko vitamina A in C. Zaradi vsebnosti vitamina A zmanjšuje tveganje za nastanek sive mrene. Je vir železa, kalcija in folne kisline, ki je koristna za ohranitev zdravih kosti. Če zraven obrokov zaužijemo skodelico listov rukole, bo to omogočilo lažjo prebavo in delovalo proti zaprtju. Spodbuja tudi delovanje pljuč in jeter. Priporoča se sladkornim bolnikom in tistim, ki se srečujejo s težavami ožilja. Med drugim je vir klorofila, ki čisti kri in je hkrati koristen za zdravo kožo.
Z vsemi siri
Lahko jo jemo presno in brez dodatkov ali jo pripravimo na druge načine. Intenzivnost okusa določimo sami, in sicer s količino listov, ki jih dodamo jedem. Primešamo jo zeleni solati, paradižniku, kumaram in korenju, odlična je tudi v krompirjevi in morski solati. Dobro se ujame v kombinaciji z različnimi blagimi in s pikantnimi siri. Lahko jo vmešamo v jedi iz testenin, riža, polente in krompirja pa tudi na pici je okusen dodatek.
Nikakor ne moremo zgrešiti, če jo postrežemo kot podlago za ribji karpačo, jo uporabimo v različnih nadevih ali jo pripravimo enako kot špinačo. Če je njen okus za vas premočan in bi želeli manj ostrega, jo blanširajte nad paro tako dolgo, da ovene, nato pa jo ohladite v mrzli vodi.
Hladna in topla predjed
Za hladno predjed pripravimo nadevane pršutne role. V rezino pršuta zavijemo košček gorgonzole ali drugega sira, liste rukole in nekaj brusnic. Okusno in hitro.
Toplo predjed pripravimo iz rukole in jajc. Razžvrkljamo šest jajc in dodamo dve žlici kisle smetane, dve žlici sesekljanega peteršilja in dve žlici sesekljanega drobnjaka. Solimo in popramo po okusu. V ponvi segrejemo olje in vanjo vlijemo jajčno maso. Ponev pokrijemo in omleto pečemo po eni strani. Nato jo razdrobimo, dodamo na večje kose narezano rukolo in še malo popečemo. Na koncu po okusu potresemo s parmezanom.
Mazivo in afrodiziak
V naših krajih pa tudi drugod po Evropi in Ameriki rukolo uporabljamo predvsem v prehrani, uporabni pa niso le njeni listi, ampak tudi semena in cvetovi. Ponekod v Aziji tako iz njenega semena pridobivajo olja, ki jih uporabljajo za maziva in izdelavo mil. Ne smemo pa pozabiti, da semena že stoletja dolgo uporabljajo tudi kot sestavino afrodiziakov.
