Po muhastem maju s soncem in točo se nam ne obeta salamensko vroče poletje. Vsega po malem bo. Še najbolj počitniški bo avgust. Za uvod na hitro preletimo značilnost pretekle zime in pomladi. Zajeto v kar se da kratek opis je bilo vreme – neobičajno. Polno je bilo skokovitih ekstremnih sprememb od nizkih temperatur ozračja do orkanskega vetra, skrb vzbujajočega primanjkljaja padavin in nadpovprečnih otoplitev.
Ko vreme ne uboga več
Ali zima in pomlad v čem lahko nakažeta vreme poleti? Je pričakovati, da bo turbulentno vreme s spremenljivim ozračjem postalo stalnica? To, da je vreme čedalje bolj nestanovitno in drugačno, kot predvidevajo stare ljudske modrost, opaža tudi Dušan Kaplan z Blok, amaterski opazovalec in zapisovalec vremena, ki podnebni pingpong spremlja po koledarju, luninem vremenskem ključu in pregovorih.
»Pred dnevi sem srečal sošolko in med klepetom mi je očitala: 'Veš, vreme te pa ne uboga prav dobro. Čisto drugače se dogaja, kot si napisal!' Hvala bogu, da je tako, sem si mislil. Če bi bilo po moje, bi namreč do maja tekali na smučeh, šli potem malo na morje, takoj oktobra pa spet na tekaške smuči.«
Suša
Dušan Kaplan pomirljivo sklene, da leto – šteto od junija lani do danes – vremensko ni bilo nič posebnega. »Vendar pa človeka v kratkem življenju marsikaj zbega in hitro začne ugotavljati, kaj je narobe. Kljub vsemu je bilo lani nekaj pojavov, ki so nas opominjali na krhko ravnovesje v naravi, ki ga človek z nesmiselnimi posegi še bolj načenja. V mislih imam vedenje živali. Čebele so rojile kot za stavo, lastovke so bile zelo zgodnje, mravljišča visoka kot le kaj ... Listje se je držalo na drevju tja v pozne zimske dni, sosed je otavič kar dvakrat kosil ... Vmes pa – suša.«
| Se bo ponovilo lansko indijansko poletje? |
SEPTEMBER Kaj pravijo ljudske modrosti? |
Leta suhih krav
In nadaljuje: »Če odštejem nekaj poletnih neviht in nekaj snega oktobra, prave moče ni bilo vse do svečnice (2. februar). Na blaževo (3. februar) je zametlo kar precej snega in hud mraz je pritisnil. Marsikje je voda zmrznila. Pometala je burja, huda kot le kaj. Na Matijo (24. februar) pa se je zvedrilo in, ne boste verjeli, na Bloke so prileteli škorci in kmalu za njimi še lastovke. Dosti prej kot kukavice. Pravi dež se je pokazal šele aprila. Z majem sta dolgotrajno sušo malo omilila, vendar pri nas dva studenca še nimata vode (v Lužarjevem bregu in Pod vejo). Podtalnica je kar načeta.« Skomigne, da taka suša ni nič posebnega. »S sosedom Dragom sva se strinjala, da nas morda čaka sedem bolj suhih let. Pač, kot pravi ljudska: 'Bilo je sedem suhih let, bilo je sedem suhih krav.' To štejem za nasvet in poduk: Skrbneje ravnajmo z naravnimi viri!«
Manko padavin tudi poleti?
Branko Gregorčič, univ. dipl. meteorolog iz Agencije RS za okolje, je jasen, da je minula zima res prinesla primanjkljaj padavin. »A vsaj april in maj sta bila razmeroma dobro namočena, tako da trenutno ni posebnih težav s površinskimi vodami in kmetijskimi potrebami. Podtalnica pa seveda potrebuje dlje časa za obnovitev višjih nivojev. V poletnem obdobju na splošno ne pričakujemo primanjkljaja padavin, a treba se je zavedati, da tudi znotraj majhne Slovenije nastajajo velike razlike med posameznimi območji, saj so padavine poleti pri nas večinoma posledica krajevnih ploh in neviht.«
Slovenija na obrobju območja predvidene vročine
Ah, poletje! Kdo se ne veseli sončnega in toplega vremena? Kakšna je napoved? Se sploh da kaj zanesljivega napovedati, če je vreme postalo tako nestanovitno, da je danes nemogoče vedeti, kaj bo prinesel jutri? A če kaj, nekaj drži. Mraza prihodnje tri mesece ne bo. »Eurosip, kombinirana sezonska napoved svetovnih meteoroloških centrov – ECMWF, Met. Office in Meteo-France –, nad večjim delom severne zemeljske poloble predvideva nadpovprečne vrednosti temperature. Najbolj vroče – predvideno odstopanje od ene do dve stopinji nad dolgoletnim povprečjem – naj bi po teh izračunih bilo na jugovzhodu Evrope (območje Jadrana, Panonske nižine, Balkana, Ukrajine ...) pa tudi v velikem delu Azije in na severovzhodu Severne Amerike,« pove Branko Gregorčič. »Slovenija leži nekako na obrobju območja predvidene vročine, medtem ko večji del zahodne Evrope po teh napovedih ne bo deležen posebno visokih temperatur. Govorimo seveda o povprečni trimesečni temperaturi, vmes pa bodo lahko povsod tako vročinski valovi kot hladnejša obdobja.«
Več je vredno eno poletje kot sto zim
Kako vedro poletje pa obetajo nekatere stoletne resnice iz zakladnice ljudskih modrosti? Da je suša zmešala nekatere napovedi, priznava Dušan Kaplan. »Lucijini dnevi (od 13. decembra do božiča napovedujejo, kakšno bo vreme v vseh dvanajstih mesecih) nam namenjajo povprečno poletje. Vsi trije dnevi (18. 19. in 20. december), ki kažejo poletne mesece, so bili hladni in megleni, vendar vedri. Poleg tega je bil Urban (25. maj) ponekod moker in ne prevroč.« Junij bo nestanoviten vse tja do mlaja (19.). Okoli kresa (24.) bo nekaj vročih dni, potem se bo spet ohladilo. »Julij se bo začel tako, kot se spodobi, z vročino. Do pasjih dni (23.) bo prijetno poletno vreme, pravšnje za dopust. Ob koncu meseca pa se bo spet za nekaj dni ohladilo in spremenljivo vreme bo držalo do Lovrenca (10. avgust), ki nam bo vrnil pravo poletno vročino. Tako vreme se nam obeta do konca meseca. Po Jerneju (24. avgust) se lahko razbesni kakšna močna nevihta, vendar to ne bo skazilo poletja. Avgust bo pravi dopustniški mesec.«
Triindvajset vročih dni
Čeprav morda ne bomo doživeli ekstremne vročine, je dejstvo, da se klima spreminja. Odsev podnebnih sprememb je dvig temperature zraka. Poleti to vpliva na relativno velik porast toplih dni. V publikaciji Spremenljivost podnebja v Sloveniji je navedeno, da se poletne temperaturne razmere analizira ob pomoči temperaturnih indeksov: če maksimalna dnevna temperatura presega 25 stopinj Celzija, se dan označi za topel, če se tudi ponoči temperatura ne spusti pod 20 stopinj Celzija, imamo tropsko noč. Kriterij za oceno poletja je število vročih dni, ko se živo srebro povzpne na več kot 30 stopinj Celzija. »Število vročih dni na našem območju narašča. Povprečno število poletnih dni s temperaturo vsaj 30 stopinj je v 20. stoletju v Ljubljani znašalo 12, v zadnjih desetih letih pa je takih dni že okoli 23,« pojasni Branko Gregorčič. »Deloma je to posledica širitve mesta, deloma pa globalnega porasta temperature, saj število izmerjenih vročih dni narašča na prav vseh slovenskih meteoroloških postajah.«
Toča
Pomemben kazalnik podnebnih sprememb so tudi drugačna višina padavin, večja pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih dogodkov. »Modeli svetovnih meteoroloških centrov za junij, julij in avgust ne predvidevajo večjega odstopanja od povprečne poletne količine padavin nikjer v naši širši okolici,« pove Branko Gregorčič. »Neurja s točo so značilni spremljevalec poletnega obdobja pri nas, nemogoče pa je napovedati, koliko jih bo in katera območja bodo letos najbolj prizadeta. Najnovejša študija avstrijskih kolegov je pokazala, da vremenske spremembe niso v sedanjem času nič bolj izrazite, kot so bile, denimo, pred 100 ali 200 leti, le povprečne temperature so nedvoumno zdaj višje.«
Anketa med znanimi Slovenci: Kje boste počitnikovali?
Rok Kužel, voditelj Sobotnega popoldneva: »Pred odhodom večkrat na dan in na različnih spletnih straneh preverjam, kakšna je
napoved, ali se kaj spreminja ... Saj ne, da bi zato dopust prestavil, v resnici me to početje dela samo nervoznega. Na koncu pač uživam, ne glede na vreme. Le aktivnosti je treba nekoliko prilagoditi. Je pa res, da se do zdaj še ni zgodilo, da bi bilo vreme ves dopust tisto, kar bi kvarilo razpoloženje. Prej to vlogo prevzame kaj drugega oziroma kdo drug. Do zdaj sem na vsako potovanje odšel v lastni režiji. Glede tega sem precej zahteven in pedanten. Načelno ne maram naključij in presenečenj, zato so hoteli, letalske povezave in dodatne aktivnosti rezervirani in preverjeni. Sicer zame ni idealnega oddiha brez morja. Za poletje še nimam povsem izdelanih načrtov, saj jih bom prilagodil službenim obveznostim. Gotove so desetdnevne počitnice na Braču konec julija, kjer bom nadaljeval učenje deskanja.«
Anja Križnik Tomažin, voditeljica Ugani, kdo pride na večerjo: »Če bi se dalo, bi se ozirala na vremenske napovedi, a žal je treba dopust rezervirati toliko vnaprej, da je to nemogoče. Z možem rada kajtava. Če se odločiva za
kajtanje zunaj sezone, recimo pozimi, potem gledava vremenske napovedi, ker je seveda ta šport povezan z vetrom: več ko ga je, bolj nama je všeč. Za poletni dopust pa je treba rezervirati aranžma toliko vnaprej, da to ni mogoče. Za naju je idealen oddih povezan s kajtanjem, zato skoraj vse oddihe načrtujeva v povezavi s tem čudovitim športom. Smer letošnjega poletja? V Egipt kajtat!«
Nejc Simšič, družabni kronist in igralec: »Ko gre za eksotične kraje, se seveda pozanimam tudi o vremenu, da ne pridem tja ravno v deževnem obdobju. A to ni ključni dejavnik za odhod na potovanje. Najraje jih načrtujem sam, saj se lahko itinerar spreminja glede na počutje. Lani sem bil na Baliju in to je bil res sanjski dopust, posebno na otoku Travangan, kjer ni nobenega avtomobila in vsi živijo neobremenjeno. Peščene plaže, sonce, dobra družba in zabava 24 ur na dan. Nisem pa tip človeka, ki bi preživel na robinzonskih pustolovščinah. Letošnje poletje sicer ne bo toliko morsko, bo pa zagotovo pestro. Sredi
junija potujem v Peking, julija me čaka že tradicionalni obisk sarajevskega filmskega festivala. Potem pa morda še kakšen skok za vikend na morje, v Opatijo.«
