Redčenje, označevanje in zalivanje

Prva rukola, ki sem jo zasejala, je tudi že pognala v cvet, tako da zdaj pobiram tisto, ki sem jo sejala drugič.

Prazni deli na gredicah

Na prazen prostor, ko kaj poberem, skoraj takoj zasadim kaj drugega. Če nimam pripravljene sadike, pa dodam zemlji kompost in uporabim prostor za sejanje tiste zelenjave, ki jo bom pozneje prepikirala, ko bodo rastline dovolj velike. Posejem semena, prekrijem s kompostom, zalijem in prekrijem s kopreno, da se zemlja prehitro ne izsuši. Rastlinice kaj kmalu vzklijejo, kopreno odstranim in redno zalivam.

Letos sem si začela označevati vsako setev in presajanje. Kupila sem plastične nože za piknik in nanje z alkoholnim flomastrom, ki ga dež ne odstrani, napišem, kdaj in kaj sem posejala. Tako pridobivam občutek, koliko časa katera rastlina potrebuje od sejanja do spravila, kar koristi predvsem pri načrtovanju.

Redčenje rastlin

Med rastline, ki jih posejemo in pozneje redčimo, spada recimo korenje. Ustreza mu, da ga sejemo v vrste in na gosto. Če je setev gosta, bo raje vzklil. Ko pa je dovolj velik, odvečne populim. S tem se zemlja tudi rahlja, zalivanje je bolj učinkovito in v rahli zemlji rastlina bolje sprejema gnojila. Pravočasno redčenje je pomembno tudi za endivijo in različne radiče. Ko so sejančki dovolj veliki, jih kar zgodaj prepikiram na stalni prostor in ne čakam, da bi preveč zrasli.

Zalivanje

Letošnji maj in tudi začetek junija sta bila kar mokra meseca in tudi temperature niso bile zelo visoke. Bo pa zagotovo prišel čas, ko bo vroče, padavin pa bolj malo. Takrat je dobro rastline redno oskrbovati z vodo. Če jo zajemamo iz vodovoda, zalivamo zjutraj ali zvečer, da rastline v vročini ne doživijo šoka. Močimo po zemlji in manj po listih, najbolj pomembno pa je, da je zalivanje globoko. Plitko povzroči, da rastlina ne razvije globokih korenin, s tem je manj odporna proti suši in tudi hranil ni toliko pod površjem. Tudi dobra zemlja, kjer je dovolj komposta, omogoča boljše sprejemanje vode.

Zalivanje z deževnico ali če imamo vodo pripravljeno v škafih, v katerih se čez dan na soncu segreje, pa nam omogoča, da katero rastlino, ko opazimo, da je žejna, zalijemo tudi čez dan, ko je vroče. Tako imam na vrtu škaf, poleg njega zajemalko, in ko grem čez dan na sprehod po vrtu, spotoma kaj zalijem.

Za preprečevanje prehitrega izsuševanja zemlje si pomagam tudi z zastirkami. Okoli paradižnika zastrem z gabezovimi listi, liste paradižnika, ki jih obtrgam, potresem okoli zelja … Za zastirko lahko uporabimo tudi pokošeno travo ali seno. Le pozorni moramo biti, da nam ne začne gniti, in na to, da rastline, s katerimi zastiramo, niso že zacvetele in naredile semen, da ne bomo imeli nepotrebnega dela s pletjem.