BOŽIČNA ZVEZDA

Rdeči listi za praznično vzdušje

Objavljeno 25. december 2013 13.30 | Posodobljeno 25. december 2013 13.30 | Piše: Taša Oven

Brez priljubljene okrasne rastline si božično-novoletnih praznikov kar ne znamo predstavljati.

Božična zvezda (Euphorbia pulcherrima) izvira iz Mehike. Najpogosteje jo kupimo v loncu, dobimo pa lahko tudi večje, v obliki grma ali celo drevesca. Rastlina ne cveti, ima le obarvane ovršne liste. Včasih slišimo, da naj bi bila strupena, vendar le nekoliko draži kožo, če pride v stik z očmi, pa nas te lahko pečejo.

Do avta v papirju

Pri nakupu moramo biti pozorni, da ima zdrave in sveže liste. Ne kupujmo rastline, ki stoji v mrzli trgovini ali celo zunaj, saj v njeni lepoti ne bomo uživali dolgo. Prav tako se izognimo tistim božičnim zvezdam, ki so ovite v polivinil ali papir. Če nima dovolj prostora, ji bodo namreč listi začeli hitro odpadati. Poleg tega bodimo pozorni, da jih ima po celotnem steblu, vse do zemlje, in trdno steblo. Potipajmo tudi zemljo, v kateri je. Če je zelo mokra, se lahko zgodi, da ji zaradi prevelike vlage že gnijejo korenine. Vsekakor moramo rastlino zaščiti na poti od trgovine do avta, da do nje ne pride hladen zrak. Najbolje je, da jo zavijemo v papir. Pa tudi v mrzlem prtljažniku naj ne bo predolgo, bolje je, da jo damo na zadnjo polico ali sedeže v avtu.

Stran od radiatorja

Je skromna rastlina, ki jo zalivamo le po potrebi s postano vodo, ki naj ima sobno temperaturo. Po vsakem zalivanju odvečno vodo iz okrasnega lončka odlijemo. Med enim in drugim zalivanjem se mora zemlja posušiti. Na svetlobi naj bi jo imeli vsaj šest ur na dan, soncu pa je ne izpostavljamo. Temperatura v prostoru, kjer je, mora biti med približno od 16 do 21 stopinj. Ne smemo je imeti niti na prepihu niti v bližini radiatorja. Če je v prostoru precej vroče in je zrak suh, postavimo v njeno bližino posodo z vodo, da ovlažimo zrak.1


Legenda o božični zvezdi

Rastlino so z božičem začeli povezovati v 16. stoletju. Legenda pravi, da si mlado mehiško dekle za praznovanje Jezusovega rojstva ni moglo privoščiti primernega darila. Prikazal naj bi se ji angel in ji svetoval, naj ob poti nabere nekaj plevela in ga položi pred cerkveni oltar. Iz plevela so pognali škrlatni listi, pri katerih njihova razporejenost spominja na zvezdo, rdeča barva pa na kri ob Jezusovem trpljenju.
 

Spomladi na prosto

Ko obarvani listi odpadejo, ni potrebno, da rastlino zavržemo, saj jo lahko gojimo še naprej. Spomladi jo obrežemo in presadimo. Pustimo od 3 do 5 poganjkov, ki naj bodo dolgi približno 15 centimetrov. Po zadnji pozebi rastlino prestavimo na prosto. Najprej jo postavimo na senčno mesto, po približno treh tednih pa jo postavimo na bolj svetlo mesto, vendar ne direktno na sonce. Ko začnejo rasti novi poganjki, jo pognojimo. Zunaj jo pustimo vse do jeseni, v notranji prostor jo prenesemo, preden pade temperatura pod 10 stopinj. Božična zvezda je, lahko rečemo, kratkodnevnica, kar pomeni, da od jeseni potrebuje okoli 14 ur teme. Če želimo ponovno dobiti lepo obarvane liste, moramo zato paziti, da ji s prižgano lučjo ne podaljšujemo dneva, saj jo to moti v razvoju. 

Deli s prijatelji