Racionalno uporaben

Pri avtomobilih so leta zelo relativna. Prenova po štirih letih je lahko običajna, veliko bolj, kot če bi to opravili po dveh ali morda šestih letih. V tem pogledu je prenova toyote verso, kompaktnega družinskega enoprostorca, nekaj povsem razumljivega. In delo je bilo opravljeno pametno, smiselno.

Nič revolucionarnega

V novi podobi verso ne prinaša nič posebno revolucionarnega – tega niti ni bilo pričakovati, kajti japonska avtomobilska hiša daje prednost oblikovni zadržanosti, prepogosto celo nerazumni dolgočasnosti. Ampak takšna je filozofija te največje avtomobilske hiše na obli – zdi se, da je zelo premišljena, vsaj če sodim po tržni in siceršnji uspešnosti. Spredaj in zadaj spominja na aurisa oziroma RAV4, to avto poživi, proti zadku se zožuje, kar deluje lično. Pravzaprav je verso doživel evolucijo na Toyotin način.

V njem sediš višje, merilniki so na sredini pod prednjo šipo, kar je rešitev, na katero smo že nekoliko pozabili. Dobro ali slabo? Ker so merilniki veliki, ni nič slabega, a voznik jih ne vidi dobro, kar ni posebno posrečeno. Sredinski del je zajeten, ima visoko postavljeno ročico menjalnika, kar je precej priročno. Ne morem razumeti, zakaj so nekatera stikala tako nerodno nameščena (denimo za gretje sprednjih sedežev), vendar pa drugih zamer v smislu ergonomije ni. V enoprostorskem pogledu je zelo korekten, torej družinsko uporaben – ob vsem drugem je to njegov najpomembnejši adut, pri čemer je tudi res, da je konkurenca v tem razredu obilna in ostra. Žal si japonska tovarna pri tem avtomobilu še ni omislila drsnih vrat, ki uporabnost enoprostorca in avtomobilov še povečajo. Halo, Toyota?!

Novo podvozje

Ker so nekoliko spremenili podvozje, je verso ugoden tudi na slabših cestnih podlagah (beri: slovenskih cestah), tudi med ovinki ni nemogoče nebogljen. Zdi se, da je tudi bolje vodljiv, kot je bil, a vendarle ne smeš in niti ne moreš pozabiti, da je to družinski avto. Dizelski motor, v tem primeru 2,0-litrski agregat z 91 kW/124 KM in 320 Nm navora, je pametna kombinacija oziroma rešitev: solidno zmogljiv, pa malenkost nadušen, ko je polno naložen (kar smeš pričakovati že prej), sicer pa tudi živahen, ko je nekaj več volje za volanom. Pa spet o tovarniško obljubljeni porabi: 4,9 litra je nedosegljivih, medtem ko je 6,5 povsem realna številka. O tem, ali je takšna tudi cena (25.750 evrov), mora presoditi vsak sam.

Toyota verso je družinski enoprostorec, primeren tudi za urbane vožnje, saj z dolžino 446 centimetrov ni gromozanski. Je prava toyota – racionalna in uporabna. In to, kot kaže, trg ceni.