To jo je sprva prizadelo, nato pa okrepilo. Med drugim se lahko pohvali z uspešnico Ne grem na kolena, katere videospot je na youtubu krepko presegel milijon ogledov in pol, originalni pisec besedila pesmi pa ji je že prej priznal delež avtorstva. V Saši Lendero, ki nastopa tudi kot voditeljica novega resničnostnega šova Kmetija: Nov začetek, se skriva vse prej kot šibka, naivna in upogljiva plavolaska. Pogovarjali sva se na deževen dan v kitajski restavraciji na Brezovici pri Ljubljani ob pijači in sladko-kislo pekoči juhi, ne daleč stran od njene hiše, kjer živi z dolgoletnim partnerjem Miho Hercogom in njuno hčerko Ario.
Na Brezovici ste menda doma od nekdaj?
Ne, prej sem živela na Rudniku, zadnjih 25 let sem pa res tukaj. Nisem torej staroselka, prej ponovnoselka, ker je bila z Brezovice moja babica, mama mojega očija. Še zelo majhno, ko zame niso dobili vrtca, pa me je na tukajšnji kmetiji pazila prababica.
Kakšni so vaši spomini na to obdobje?
Najmočneje se mi je v spomin vtisnil odnos do živali. Pa čeprav so jih včasih vzredili tudi za hrano, so jih imeli radi. V resnici jim je bilo res hudo vsakokrat, ko je bilo treba žival ubiti, zato so s tem trenutkom odlašali, kolikor se je dalo. Ni bila takšna miselnost, kot je danes, češ, zdaj bi rad jedel meso in hočem ga takoj. Njihove živali so bile na zraku in soncu pa tudi pobožane, pocrkljane.
Meso ljubljene živali je tudi boljšega okusa, bolj kakovostno.
Zagotovo. Tudi sama kljub nazorom, ki so blizu vegetarijanskim, občasno jem meso in vedno poskušam jesti le takšno, o katerem sem prej govorila. Najhujša pri živem bitju namreč ni vedno smrt, temveč življenje v trpljenju. To, ko se ljudje hinavsko prenarejamo, da se zrezki kar rodijo zapakirani v plastiki, je zelo narobe. Vsak trenutek, ko jemo meso, bi se morali zavedati, da je za to neko bitje dalo življenje, in k temu pristopiti s spoštovanjem.
Nekoč je bilo tako, že v predkrščanskih časih so se staroselci priklonili ujeti živali, namenjeni za prehrano, pa tudi denimo drevesu, ki so ga posekali.
Tako je, poleg tega moramo vedeti, da se je to dogajalo malokrat, danes pa se gremo hiperprodukcijo in hiperpotrošnjo vsega – vključno z bitji, ki jih uporabljamo za hrano. To je največja napaka sodobnega sveta, da nimamo več odnosa do ničesar, kar je pomembno.
CELOTEN INTERVJU JE OBJAVLJEN V SVEŽI ŠTEVILKI REVIJE ONAPLUS, KATERE GLAVNA TEMA SO NEKDANJE MINISTRICE.
Septembrsko številko lahko od danes naprej kupite v najbližji trafiki, lahko pa se na revijo naročite na telefonski številki 080 11 99.
