Več gobanov ima rdečo trosovnico po površini in rdečkast bet. Med njimi tudi užitni žametasti goban (Boletus erythropus) in strupeni vražji goban (Boletus satanas), ki ga že poznamo. Pri najdbi svinjskega gobana moramo biti pozorni na nekaj značilnih znakov. Najbolj značilna je razpotegnjena rdeča mrežica na betu, ki je nima noben drug goban. Ob prerezu je trosovnica rumena, rdeč je le površinski oprh. Trosovnico in klobuk loči dobro vidna rdeča črta. Meso je belo do bledo rumeno, a zelo hitro pomodri in dobi barvo indiga, prav tako kot brezov turek (Leccinum versipelle). Površina klobuka je različnih barv. Od rožnate, rumene, kremaste do temno rjave. Odvisno od starosti gobe in rastišča. Svinjski goban je surov strupen in lahko povzroči prebavne težave, prekuhan pa je užiten in dober, čeprav s kuhanjem izgubi nekaj okusa in arome, toda pripravimo si ga le, če nismo pili alkohola tri dni pred uživanjem in prav toliko časa po zaužitju, sicer se lahko pojavijo vrtoglavica, prehitro bitje srca in oteženo dihanje, kar je lahko zelo nevarno za srčne bolnike in bolnike na dihalih. Sicer je uživanje te glive odličen povod za enotedensko abstinenco, in takrat si privoščimo dva svinjska gobana z enim svinjskim zrezkom.
Košček glive na jezik
V tem času lahko naletimo na štorovke, ki zdaj ne rastejo in zato tudi niso štorovke. Če vidimo zdaj na panjih ali koreninah listavcev rasti gobe v šopih, gre verjetno za navadno žveplenjačo (Hypholoma fasciculare), ki jo imenujemo tudi grmičasta žveplenjača, lažnivi žebljički, žveplena štorovka in žveploglavka. Kot povedo že imena, ima žveplasto rumen klobuk, ki pri stari gobi pozeleni, trosovnica pa sčasoma počrni. Goba je grenkega okusa in je strupena. Kot rečeno, ker prava štorovka zdaj ne raste, bi žveplenjačo težko zamenjali z njo, a je pozneje zamenjava še kako mogoča, saj ta raste vse leto. Ker ni smrtno strupena in povzroča »le« motnje v prebavi, se z okušanjem ne bomo zastrupili. Košček glive damo na jezik, in če zagreni, je to skoraj gotovo navadna žveplenjača. Poznamo tudi užitno sivolistno žveplenjačo, a ta raste pozneje in jo bomo takrat tudi podrobneje spoznali.
Kljub deževnemu vremenu sem šel po ustaljenih gobarskih poteh in stezicah. Bilo je mokro in blatno. V tem času me je presenetila lepa zelena golobica. Prinesel sem jo domov. Skupaj z dvema kilogramoma blata na škornjih. Blato sem vrgel proč.
