O tem, da je šport koristen, že kar nujno potreben za zdrav in celosten razvoj otroka, ni treba izgubljati besed. Na to nas nenehno opozarjajo strokovnjaki, poleg tega seveda tudi zdrava kmečka pamet. Vse lepo in prav, v praksi pa je to vse prevečkrat povsem druga zgodba.
Za otrokovo telesno vadbo od najnežnejših let so v prvi vrsti odgovorni starši. »V družini otrok pridobiva navade, ki ga bodo spremljale vse življenje. Ena od njih je ukvarjanje s telesno dejavnostjo. Če jo družina vključi v vsakdanjik in postane prijetna oblika preživljanja prostega časa, jo bo kot tako doživljal tudi otrok,« pravi diplomirana psihologinja Sanja Brezničar, prepričana, da je šport poleg tega tudi odličen način za premagovanje napetosti in frustracij: »Dobro je, da starši to vedo in prenesejo na otroka.«
A vrnimo se k vprašanju, kako izbrati primerno vadbo za otroka. Pri mlajših je preprosto, različnih športno-igralnih programov je več kot dovolj. Težava se pojavi približno po desetem letu starosti, ko se večina klubov, vsaj v klasičnih športih, kot so nogomet, atletika, rokomet, košarka, plavanje, gimnastika, že usmerja v tekmovalni šport. Kot pravi Brezničarjeva, se včasih zdi, da je cilj športnih klubov v otroških letih le selekcija in v svojih vrstah obdržijo, upoštevajo in spodbujajo le tiste, ki bodo morebiti lahko segali po vrhunskih rezultatih.
A dovolj dobre psihofizične predispozicije za vrhunski šport, kar pomeni nadarjenost in sposobnost ter željo po trdem delu, imajo le redki. Velika večina bi se rada preprosto rekreirala in se pri tem po možnosti zabavala.
Alternativa
tekmovalnemu športu
Eno takih društev, kjer otrokom ponujajo precej več kot zgolj trening izbranega športa, je ljubljanski center urbanih športov Urban Roof. »Temu pravimo zabavna rekreacija pod streho,« pripoveduje Matevž Pokorn, eden od stebrov dogajanja v Urban Roofu. »Naše vodilo je: otrokom in mladim, a tudi odraslim ponuditi prostor druženja, povezanega z urbanimi športi, umetnostjo in kulturo. Pri nas namreč ne le športamo, ampak tudi plešemo, vrtimo glasbo, fotografiramo, snemamo filmčke, rišemo grafite, predvsem pa se radi in veliko družimo.«
Roofovci so svojo streho našli v opuščenem industrijskem skladišču v ljubljanski Šiški, kjer so sami uredili skate park, plezalno steno in plesno dvorano. Ob našem obisku se je po poligonu na rolkah preganjalo kakih deset otrok, na prvi pogled brez reda. A po nekajminutnem opazovanju je postalo jasno, da najstniški fantje in dekleta resno vadijo bolj ali manj zapletene like in trike, vse skupaj pa je potekalo pod budnim očesom trenerja. Kljub delu je bilo vzdušje sproščeno, mladi športniki pa so obiskovalcem samozavestno prikazovali osvojene veščine. Kot pojasnjuje Brezničarjeva, lastne fizične zmogljivosti, ki so posledica telesne vadbe, krepijo pozitivno samopodobo.
V skupini je bolj zabavno
V Urban Roofu so dobrodošli vsi, ne glede na sposobnost in talent, po načelu, da naj bi imel prav vsak pravico ukvarjati se s športom. »Po potrebi smo tudi socialni. Pri nas že nekaj let prizadevno trenira dečko, čigar družina si težko privošči strošek treninga. Dogovorili smo se, da bo v zameno za treninge pomagal v skate parku, in zadeva odlično funkcionira,« pripoveduje Matevž, učitelj rolanja in eden od osmih licenciranih trenerjev v društvu.
Vključevanje v organizirano obliko vadbe pozdravlja tudi Brezničarjeva: »V skupini vrstnikov bo otrok imel možnost za sodelovanje in druge vrste socialnega učenja, na primer kolegialnosti, upoštevanja drugih, premagovanja porazov, predvsem pa medsebojnih primerjav in prihajanja do spoznanj, da ni dobro le najboljše. Taborniki, skavti, urbani športi in podobno so odlične oblike za telesne aktivnosti.«
Matevž pripomni, da pri njih otroke ne le trenirajo, temveč tudi izobražujejo in, hote ali nehote, celo vzgajajo. Pravi, da so pričakovanja staršev velika, za svoj naraščaj želijo alternativo tekmovalnemu športu na eni strani in ulici na drugi. »Omenil sem, da je pri nas vsak dobrodošel. Nekaj pogojev pa vendarle imamo, če se nam kdo hoče pridružiti. Zlasti spodbujamo dobre odnose in odgovornost. Če ima kdo težave v šoli, ga hitro spodbudimo, če je treba, tudi bolj na trdo, da resno poprime za knjige,« pravi vedno nasmejani bradač, ki s svojo ekipo dokazuje, da se za ležernim videzom lahko skriva tudi resno delo.
Kljub vsemu pa spodbujajo zdravega tekmovalnega duha. »Otroci se radi potrjujejo, zato jim omogočimo tudi tekmovanja. Znotraj društva, med šolami, prav tako organiziramo mednarodne tekme. Najbolj perspektivnim omogočamo udeležbo na tekmovanjih po Sloveniji in Evropi, ki so priložnost za potovanja in druženje z vrstniki.«
Ulica pod streho
Urban Roof je center urbanih športov in urbane kulture, ki ga upravlja ŠD ILUŽN in pod streho katerega so se znašli številni urbani športi: rolkanje, rolanje, BMX-kolesarjenje, plezanje, breakdance in hip hop, poleg tega pa še urbana kultura: glasba, didžejanje, grafitiranje, video- in fotoprodukcija. Urban Roof je kot edini tovrstni pokriti center v Sloveniji zaživel leta 2010. Danes se v društvu združuje okoli 600 aktivnih članov, od triletnikov do veteranov, poleg prizadevne vadbe pa so v teh letih gostili številne športne, kulturne in družabne dogodke. Več lahko preberete na spletni strani www.urbanroof.si. Težava se pojavi približno po desetem letu starosti.
