Lahko pa otroku uresničite domišljijo in kostum za dvajset evrov kupite na bolšjaku. Pardon, na bolha.com. Pa vzemimo največji domači spletni oglasnik pod drobnogled z več zornih kotov.
Če gre verjeti statistiki, Slovenci – strogo povprečno – za brskanje po spletu zapravijo dve uri več kot Slovenke. Sorojaki največ berejo novice, sledijo mali oglasi. Če niste med zadnjimi, zato pa med prvimi, ste lani avgusta prav gotovo privzdignili obrv ob udarni vesti, ko se je na največjem domačem virtualnem bolšjem trgu, kjer menjajo lastnike predvsem rabljene reči, pojavil oglas, v katerem je nekdo prodajal domnevno ukradeno spominsko ploščo JBTZ. Predmet, ukraden s stavbe na Roški v Ljubljani, je uporabnik, ki je oglas objavil, dražil in dosegel ceno 27.000 evrov. Do danes ni znano, ali je dražitelju uspelo ponujeno ceno tudi izterjati. Kaj pa se je s spominsko ploščo zgodilo?
Durs in 2707 kosov
spodnjega perila ter kopalk
Za še burnejše razprave ob jutranji kavi, ki bi načeloma morala biti zaradi zgodnje ure spravljivejša, je v začetku leta poskrbela Davčna uprava RS. V spletnem oglasniku je objavila nenavaden oglas: Moško in žensko spodnje perilo in kopalke Beti, cena: 10.327,79 evra (z DDV). »Gre za blago, ki smo ga prevzeli v stečajnem postopku (premoženje države). Ob ustanovitvi zavarovanja je bilo ocenjeno na približno 21.000 evrov. Stečajna upraviteljica je predložila javno vabilo k zbiranju ponudb. V pogajanjih s ponudniki je bila dosežena vrednost 950 evrov (brez DDV). To se nam je zdelo občutno premalo, zato smo se odločili blago prevzeti in ga prodati sami,« je za Ono pojasnila Tjaša Naraločnik, predstavnica za odnose z javnostjo.
Ni jih bilo malo, ki jih je Durs presenetil z iznajdljivostjo, ko je omenjeni oglas objavil na spletnem portalu. A vsaj namen – pri izbiri najboljšega ponudnika velja najvišja ponujena cena – je bil dosežen, saj je informacija dosegla ogromno ljudi. »Do izteka roka, 27. januarja, za nakup spodnjega perila žal nismo prejeli nobene ponudbe. To ne pomeni, da bomo to prakso opustili. Tudi drugi javni razpis za isto blago bomo objavili tako v Uradnem listu RS kot na spletni strani Durs in spletnem portalu.«
Virtualni bolšjak po domače
Spletna tržnica bolha.com, v kateri lahko kdor koli prodaja in kupi skoraj odslužene, malo rabljene ali še čisto nove reči ter tudi storitve, je v petnajstih letih iz t. i. garažnega podjetja zrasla v največji slovenski spletni oglasni sistem za povezovanje ponudbe in povpraševanja fizičnih oseb ter tudi podjetij. Sodobni svet je pač takšen, da se mnogo ljudi, če ne večina, o izdelku, ki ga namerava kupiti, pozanima na spletu. Poleg cene so pomembne prednosti hitra primerljivost izdelkov in ocene uporabnikov, ki iskano že imajo. Na Bolhi je vsa ponudba na enem kraju – spletni oglasnik je racionalnim uporabnikom na voljo brezplačno.
»Idejna očeta bolha.com sta bila Boštjan Marušič in Aleš Blatnik, ki sta že leta 1999 razmišljala v toku s svetovnimi spletnimi smernicami,« pove Maruša Grah, vodja marketinga na Bolhi. »Luč sveta je namreč ugledala v času, ko so se rojevali spletni velikani, kot sta Google in Amazon.com. Spletni oglasniki so danes eden od trdno uveljavljenih poslovnih modelov. V Sloveniji imamo bolha.com, na Hrvaškem pa njuskalo.hr, v Avstriji willhaben.at, v Franciji leboncoin.fr, na Norveškem finn.no, v Španiji segundamano.es, v Švici tutti.ch – če naštejem le nekaj evropskih.«
Podarim
Kot že omenjeno, na bolha.com potekajo tudi dražbe. Res pa je, da jih je manj kot odstotek – primerljivo z malimi oglasi. »Največji delež avkcijskih oglasov je v kategoriji hobi, zbirateljstvo – kar prek 50 odstotkov,« pove Maruša Grah. »Trenutno teče dražba Unicefa za podpisan dres Košarkarskega kluba Union Olimpija. Izkupiček bo namenjen pomoči žrtvam tajfuna na Filipinih.«
V krizi je vsakršna pomoč dobrodošla, zato zaznavajo čedalje več daritvenih oglasov. Rast je 33-odstotna. »Oglasnik vsak dan obišče več deset tisoč različnih obiskovalcev, ki objavijo nekaj tisoč novih malih oglasov (tudi prek 6000), zato se prerez ponudbe in povpraševanja dejansko spreminja iz minute v minuto. Zdaj opažamo izredno povečanje zanimanja v kategoriji nepremičnine, kar povezujemo tudi z makroekonomskimi okoliščinami in uvedbo davka na nepremičnine.«
Brskanje po 1,9 milijona oglasih
A domala vsi, ki poznajo Bolho, se strinjajo, da je glavni domači kanal za prodajo in nakup odvečnega blaga. Drži pa, da je med brskanjem po ponudbi bolšjaka dostikrat mogoče kupiti še zapakirane izdelke. Prodaja in kupuje se vse, v letu 2013 je bilo objavljenih kar 1,9 milijona oglasov. Bolha.com se uvršča med tri najbolj iskana spletna mesta v Sloveniji. Lani je bila nagrajena s slovenskim spletnim oskarjem, nagrado netko 2013 za najboljše slovensko spletno mesto po izboru ljudstva.
»Glede na aktualne gospodarske smernice so mali oglasi prav gotovo ena od stroškovno najučinkovitejših možnosti potrošnje,« meni sogovornica. Našteje, da je trenutno objavljenih več kot 584.000 malih oglasov, registriranih uporabnikov je 872.000.
Za temi številkami stoji ekipa 30 sodelavcev. Ti so za arhiv portala zbrali še nekaj zanimive statistike: med najpogostejšim generičnim iskanjem prednjačijo »podarim«, »kolo«, »stružnica«, »sedežna garnitura«, »pralni stroj«, »tablični računalnik«, »airsoft«, »akvarij«, »kuhinja« in »otroški voziček«. Živahna ponudba in povpraševanje sta po domačih ljubljencih; leta 2013 je prevladovalo iskanje francoskih buldogov, čivav in nemških ovčarjev. Med hudomušnejše so se lani zapisali oglasi za tečaj pravilnega kidanja snega, domačega hišnega pajka Štefana, nekdo je brezplačno ponujal 500 kvadratnih metrov vinograda s 400 trsi traminca v obdelavo. Da Slovencem v črnih časih ne manjka idej ali humorja, kakor se vzame, kaže podatek, da je imel leta 2013 največ ogledov avkcijski oglas za sliko Damjana Murka. Dosegla je ceno čez 220.000 evrov, a se ne ve, kako se je zadeva razpletla.
Slovenska posebnost
Grahova pojasni, da spletni oglasniki delujejo po enakem načelu. »Večja razlika lahko obstaja le v tem, da nekateri omogočajo izvedbo transakcije med prodajalcem in kupcem na svojem spletnem mestu. Na tem denimo temelji tudi poslovni model eBaya.« Ena bistvenih prednost domačega bolšjaka je, da je vse v slovenščini. »Omogočamo stik, smo tako rekoč izložbeno okno, medtem ko končni izvedbi prodaje še ne moremo slediti, saj večinoma ne poteka na spletni strani. Slovenci radi preverimo, kaj kupujemo, zato si prodajane izdelke pred nakupom najraje ogledamo v živo,« še pove. To pomeni, da se izmenjava robe največkrat zgodi pred kakšnimi večjimi nakupovalnimi središči, potem ko sta nakup in prodaja sklenjena.
Rulada namesto samsunga
To seveda ne pomeni, da ne opažajo goljufij. A jih je zanemarljivo malo. Poglejmo, o čem je pisala časopisna črna kronika daljnega 2009.: policisti so aretirali moška, ki sta na www.bolha.com objavila oglas o prodaji različnih mobilnih telefonov za 200 do 600 evrov. Naročil nista izpeljala najbolj korektno, saj sta namesto telefonov v pakete zavila čokoladne rulade in si protipravno prilastila več kot 2000 evrov. Avgusta 2013 je nekaj zabave željne mladine na portalu bolha.com kupilo ponarejene vstopnice za festival Schengenfest. Samo v vednost: lani sta bila med pojmi, ki so ju uporabniki najpogosteje vpisali v njegov iskalnik: iphone 5 in samsung galaxy.
Pasti
Policijska statistika za leto 2013 kaže 55 primerov lažnega trgovanja na internetu (31 v prvem polletju 2013) in 34 zlorab plačilno-kreditne kartice (11 v prvem polletju 2013). Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostjo za področje kriminalitete, opiše nekatere pasti nakupovanja po spletu. »Storilci objavljajo lažne oglase o prodaji blaga na internetu (pri obravnavanih zlorabah je največkrat šlo za nakupe računalnikov, osebnih vozil ali drugih tehničnih predmetov); sporni goljufivi oglasi o prodaji blaga so objavljeni na različnih spletnih straneh po svetu, in sicer na posebno izdelanih, lažnih spletnih straneh (z namenom goljufije) ter na bolj znanih spletnih straneh, kjer se dogaja dnevna prodaja (običajno) rabljenega blaga (eBay, spletne strani, specializirane za prodajo rabljenih vozil, in podobno); plačila za naročeno/kupljeno blago so bila pri vseh obravnavanih primerih opravljena v tujino, običajno je bil denar poslan na ime osebe (lažno) ali neposredno na bančni račun v tujino; značilno je, da goljufi obvezno zahtevajo plačilo vnaprej (nekega deleža ali delnega zneska) pri čemer se izgovarjajo na stroške transakcije, administracijo. Z izgovori o dodatnih stroških še naprej izvabljajo denar od oškodovancev (tako ti kljub že vzbujenem dvomu opravijo večkratna plačila); v nekaterih primerih se goljufi pojavijo kot kupci predmetov, ki jih slovenski prodajalci ponujajo na spletu, storilci običajno ponudijo prodajalcu višji znesek od predvidenega, mu nato pošljejo ponarejeno potrdilo o plačilu (bančni izpis oz. potrdilo o opravljeni transakciji) in prodajalca s tem prepričajo, da predmet odpošlje v tujino (najpogosteje države Afrike).«
Že res, da so časi težki, a treba se je vprašati, ali se za nekaj deset evrov razlike res splača kupiti rabljeno ali še zapakirano stvar od neznancev. Kdo ve, koliko jih je, ki so bili opeharjeni, a ne ukrepajo, češ da bodo samo ob dodaten denar, živce, energijo in čas. Uporabnik spleta naj se oglasi na najbližji policijski postaji, če postane žrtev goljufije, in poda prijavo za kaznivo dejanje goljufije.
Še to: različni preventivni nasveti za varno uporabo interneta so objavljeni na spletni strani policije.
Kakšne so vaše izkušnje s kupovanjem na spletu?
- Nejc Simšič, družabni kronist
»Na Bolhi sem kupoval samo enkrat, in sicer darilo za prijateljico, sobni laser za 'domačo diskoteko'. Enkrat sem na eBayu kupil denarnico, katere cena je bila dolar, vendar je poštnina prišla 13 evrov, tako da se za to ne odločam več. (Smeh.) Za nakup laserja sem se odločil zelo na hitro in druge možnosti v tako kratkem času ni bilo. Prek Bolhe je šlo vse zelo tekoče, dostava je bila hitra, korektna in zadovoljiva. Plačilo je bilo izvedeno po prevzemu pošiljke. Potem pa nikoli več nisem kupoval, morda prav zaradi nezaupanja, ali bo stvar prišla, v kakšnem stanju in kar je še takega. Imam pa prijateljico, ki skoraj vsak mesec proda kaj na spletnem bolšjaku in je že prava ekspertinja za takšno prodajo. Nikoli se ji ni zgodilo nič posebnega, saj vedno pove le pohvale.«
- Špela Jereb, voditeljica oddaje O
»Nekaj sem že nakupovala na spletu, največ na portalu Fashion days, s katerim sem bila kar malo zasvojena in sem vsak dan pregledovala njihovo ponudbo. Enkrat sem kupila tudi pustni kostum, nad katerim sem bila na koncu razočarana, naročila pa sem tudi čevlje iz tujine. Spletno nakupovanje mi je všeč zato, ker lahko kupuješ iz naslonjača. Nisem prav velika ljubiteljica hoje po trgovinah, sploh ko je gneča. Tako pa si lahko v miru pogledam ponudbo. Slabost je, da te lahko slika prevara. Na koncu ti oblačilo ni prav ali pa si razočaran nad cenenim materialom, ki si ga seveda po vsej verjetnosti preplačal. Sicer pa sem od prijateljev in znancev slišala marsikatero pritožbo, da so kaj naročili, plačali s kartico, a ni stvar nikoli prišla na njihov naslov. Tudi to se na žalost dogaja.«
