Premijski (kabrioletski) napad

Kabriolet? V teh časih oziroma pri teh temperaturah? Naj bo jasno: voziti se v avtomobilih zgoraj brez oziroma brez strehe je ta hip velika norost, ki je lahko tudi usodna. Ampak sodobni kabrioleti so avtomobili za različne čase, tudi za sedanjo ubijalsko vročino. To velja tudi za opel cascado.

Premijsko slačenje

Ko je nemški Opel predstavljal štirisedežno kabrioletsko cascado, je bil jasen: želimo konkurirati premijski ponudbi v tem razredu. In glede na to, da v tem vedrijo in se oblačijo predvsem kabrioleti iz Audija in BMW, delno tudi iz Mercedes-Benza, je bilo povsem jasno, kaj imajo v mislih v rüsselsheimskem Oplu. Preoptimistično, nerealno?

Cascada je kabrioletski klasik. Nima kovinske, ampak ima platneno zložljivo streho. Njeno slačenje/oblačenje je nekako premijsko: neslišno, tudi elegantno, vse je opravljeno v kratkih 17 sekundah. Če se hočeš malo postavljati ali če je sila, potem lahko ta oblačilni hokus pokus opraviš tudi med vožnjo do hitrosti 50 km/h. Priznam: nisem poskusil, imam pa občutek, da bi platno iskal kje v obcestnem jarku...

Dobra akustična zaščita

Cascada je štirisedežnik, ni dvoma. Toda zadaj ni kakšnega izjemnega prostorskega razkošja. Če namestiš vetrno mrežo, kar je skoraj nujno, če se nočeš prehladiti, je prostora le za voznika in sovoznika. Okolje je precej prefinjeno: usnje na sedežih s funkcijo hlajenja (kar je v teh časih seveda še toliko bolj priporočljivo), samodejna podajalnika varnostnih pasov (kot nekoč v kabrioletskih mercedesih), temeljita opremljenost – kar pa je seveda odvisno od globine žepa. Je pa res, da je armatura tako rekoč enaka oziroma podobna kot v drugih oplih in da se vedno znova sprašujem, kdaj bodo tudi pri Oplu ugotovili, da množica stikal na njej prej moti kot navdušuje. Halo, Russelsheim?! Po drugi strani platnena streha ponuja skoraj presenetljivo dobro akustično zaščito, zadnje okno je stekleno, ko se z roko upreš ob platno nad glavo, deluje čvrsto, nič ceneno. Zadaj je, kot že omenjeno, prostorsko dokaj skromno, za ne prevelike ljudi ali otroke. Je pa dobro, ker je prtljažnik v skoraj 470 centimetrov dolgem kabrioletu dokaj velik, ko je platno razpeto nad glavo. V najboljšem primeru je na voljo kar 750 litrov prostornine (zadnja klop je zložljiva, kar pri tovrstnih avtomobilih ni pogosto), a je prtljažnik dokaj nizek in globok, tako da ni za vsako vrsto in obliko prtljage. To je davek, o katerem moraš razmisliti že veliko prej ...

Hvala gre motorju, novemu 1,6-litrskemu bencinskemu štirivaljniku s 125 kW/170 KM. Prav je vedeti in povedati, da cascada ni lahka – tehta 1,7 tone –, a kljub temu ni kakšne velike anemičnosti. Bi ustrezal dizel? Morda, a ga v kabrioletih nekako ne pogrešam. Poraba? Ni skromna, proti 8,5 litra gre v povprečju, kar ni kakšen izjemen dosežek. Je pa fino, ker se kabriolet ne zvija in ne ječi med vožnjo; nesporno je, da je cascada najbolj v svojem svetu tedaj, ko so na sporedu umirjena predvečerna križarjenja.

Kaj je torej konkurenca tovrstni premijski ponudbi? Cena malo več kot 27.000 evrov vsekakor, udobje prav tako. Tudi marsikaj drugega kabrioletskega ji ni v sramoto. Morda ji za odločnejši prodor v premijski kabrioletski svet manjka zgolj – imidž!