EKONOMIKA

Prazniki 
za ene 
strošek, 
za druge 
zaslužek

Objavljeno 05. april 2012 15.30 | Posodobljeno 05. april 2012 15.30 | Piše: Mateja Muršec

Velikonočni prazniki nam običajno prinesejo obložene mize, polne hladilnike in prazne žepe.

Doma narejeno z rokami.

Danes so čudni časi. Na eni strani ljudje, ki nimajo časa normalno použiti vsakodnevnih obrokov, na drugi pa tisti, ki imajo časa na pretek. Nekateri imajo denar in ga nimajo časa zapraviti in drugi so ob obilici časa brez denarja. Popolno ravnovesje. Statistično po predpisih. In tudi je. Samo povezati je treba obe strani. Menjati čas za denar.

Za butaro tri evre

Bato je sicer velik nasprotnik vsakodnevnega tempiranega dela po raznih podjetjih. Kljub temu da nima redne službe, vedno najde način za prav dober zaslužek. In prazniki so poleg divjih špargljev, ki jih bova prav v kratkem uspešno prodajala po vsej državici, zanj eden od glavnih virov preživetja.

Že pred dvema tednoma je začel zbirati oljčne vejice, ki jih je tako in tako treba malo razredčiti, tako da pridelek niti malo ne bo

zmanjšan. Ker se z njihovo prodajo ukvarja že nekaj let, ima že enega stalnega odjemalca, ki pride kar s kombijem, vejice naloži ter odpelje na svoje lokacije. Okoli 1000 jih je bilo letos. Temu jih proda po 20 centov za kos. Veleprodajna cena.

Ima pa tudi maloprodajno mrežo. S prijateljem, ki ima malo večji osebni avtomobil, se je dogovoril za delitev dobička in na cvetno nedeljo sta jo veselo mahnila vsak na svojo lokacijo. Samo za vejico je dobil en evro. Naredil pa je tudi veliko butar in šopkov, ki jih verni ljudje na ta dan prinesejo v cerkev. Za te je postavil ceno tri evre. Res so bili lepi, oviti s trakcem. In ljudje so jih radi kupovali.

Glede na to, da ima pri vsakem za evro stroškov pridelave, mu je pri 100 prodanih šopkih ostalo kar 200 evrov. Poleg teh sta prodala še 300 vejic. Ja, Bato je kar lepo zaslužil s tem praznikom.

Na policah že pobarvana

Prav moja soseda je ena izmed tistih, ki se vsak dan zelo zgodaj odpravi na delo v Ljubljano. Poleg vsaj desetih ur v službi je še dve uri za volanom. Najbrž kar dobro zasluži, nima pa časa zbirati čebulnih listov, po travi nabirati listkov trave in cvetov, da bi v soboto lahko vse skupaj ovila okoli jajc, spravila v nogavice in lepo prekuhala v čebuli ali teranu. Pa za konec še namazala s slanino, da se bodo lepo svetila. Sploh če nimaš prakse, je celoten postopek barvanja velikonočnih pirhov lahko precej zamuden, pa še rezultati so vprašljivi. Zato je zanjo najbrž bolje, da omogoči komu, ki je brez prihodkov, vsaj nekaj zaslužka s tem, ko bo to opravil namesto nje. Morda je ta človek celo v njeni neposredni bližini.

Poslovno barvanje jajc

Po trgovinah smo že pred vsaj enim tednom opazili dodatno ponudbo. Na policah so namreč na voljo kar pobarvana jajca, malenkost dražja od običajnih. Predvidevam, da strokovnjaki, ki vodijo komercialo, že vedo, zakaj. Gotovo so z raznimi raziskavami ugotovili, da je kar veliko strank, ki so pripravljene odšteti več denarja za že pobarvana. Se pravi, da kupci so.

Zakaj jim ne bi vi ponudili kaj še bolj izvirnega? Vsi, ki imate proti svoji volji več prostega časa kot denarja, lahko najdete priložnost. Za to niti ni treba daleč. Samo do prve sosede, ki je zjutraj zarana odšla v službo in se je vrnila šele zvečer. Tudi ona bi na praznični mizi rada imela kakšno domačo butaro in jajčka z vzorcem deteljice in trave.

Deli s prijatelji