To je tako, kot kadar se starša ločujeta, pa ne veš, ali bi se odločil za mamo ali za očeta,« je dejal poslanec Pozitivne Slovenije Jerko Čehovin na vprašanje, katerega od obeh kandidatov bo podprl, Bratuškovo ali Jankovića.
Politiki bi vedno znova radi bili duhoviti, slikoviti ali vsaj zabavni, praviloma pa so prav na področju naravnega, spontanega in kar je še tega čudovito prirojenega, najbolj povedni in na tem polju jih tudi najbolje spoznamo. Poslanec Čehovin je očitno simptomatično odmaknjen, nima izkušenj, znanja in vedenja o realnem življenju, zato se mu zdi izbira med dvema trenutnima političnima subjektoma tako zelo travmatična, kot je razhod dveh odraslih oseb za otroka. No, primerjava je deplasirana in žaljiva. Ne bo odveč ponoviti, da otroci praviloma ne odločajo, h komu bodo odšli, on pa je vendarle polnoleten državljan in to pravico ima. Nadalje je zastrašujoče dojeti predsednico ali predsednika neke stranke kot mater ali očeta, a kdo bi te politike sploh še lahko razumel, saj se vedno bolj zvijajo in ovijajo v svojem intimnem drobovju.
Zato danes povzemam na roko napisano pismo spoštovane bralke Maje iz Prekmurja, da boste vedeli, vi zgoraj, kaj je trpljenje človeka, kaj je prekletstvo, ki se ga ne da odpihniti med vzvišene, arogantne in vase zazrte ljudi. Tukaj je beda naših kratkih življenj:
»Že nekajkrat sem vam hotela pisati, pa ne najdem moči. To pismo vam pišem zjutraj ob 2. uri, saj ne morem spati in premišljujem, kako bomo preživeli naslednji mesec, ali bom po sedmih letih pristala spet na cesti z dvema otrokoma in 84-letno mamo. Pred časom sem v vaši reviji brala, kako naj se ženske, če živijo v bedi, osamosvojijo. Tudi jaz sem to naredila oziroma sem morala zaradi centra za socialno delo, saj bi mi sicer odvzeli otroka. Še najbolj me boli, da smo morali oditi mi, partner pa je užival v naši hiši. Vse, kar sem odnesla s seboj, so bile štiri potovalke z oblačili. V varno hišo smo bili premeščeni julija 2004, po letu dni smo jo morali zapustiti, kam zdaj? Najela sem kredit, da sem lahko plačala podnajemniško stanovanje za leto dni vnaprej. Zdaj mi je zmanjkalo denarja. Solidarnostnega stanovanja ne dobim, ker imamo v Murski Soboti začasno bivališče, pošiljajo me v dom za brezdomce, čeprav sem morala z družino zbežati od pijanca ... Pet let se je moj partner pritoževal na sodišču. Ni plačeval preživnine in bil je nasilen nad nami. Dobil je dobrega odvetnika, moji deci so tudi dodelili odvetnika, naredila nista pa nič. Niti ene pritožbe nista podala in me obvestila, da je sodba pravnomočna. Nakar po enem letu izvem, da je dobil osem mesecev zapora. Hodil je v službo in za vikende je bil doma. Pa vas vprašam, je to kazen? Mi pa smo ostali brez odškodnine? Pa mi povejte, kaj mi je država pomagala? Edino to, da smo ostali brez vsega? Zato vas prosim, če mi lahko kako pomagate, kako naj povem mami, da bomo še to zimo na cesti, kako sinu, ki hodi v 1. letnik, da se mogoče ne bo mogel šolati?«
Spoštovana bralka, ne povejte sinu tega, tudi hčerki ne, da se boste zopet selili – neznano kam. Ne povejte še. Zato prosim vas, spoštovane bralke, cenjeni bralci, da stopimo skupaj in pomagamo zbrati čim več sredstev za Majino družino za poplačilo položnic. In če bo ostalo še kaj denarja, za sinovo obutev, ki si jo tako želi.
Spoštovani dobrotniki, medtem ko se tistim, ki smo jim zaupali našo usodo, cedijo besede, debelijo denarnice in povečuje pohlep, je naša moč vendarle večja. Naša moč je v človečnosti in normalnosti. Ne pozabimo tega!
P. S.: Če imate možnost, vas prosim, da denarne zneske za Majo nakažete na naslov:
- ZPM Lj.-Moste-Polje
- IBAN: SI56 0201 2002 0297 991
- SKLIC: 00 311
- BIC: LJBASI2X
