Dedek in babica imata v življenju otroka pomembno vlogo. Njuna pomoč je velikokrat nepogrešljiva tudi v očeh staršev. Kaj pa, če stara starša prevzamete njuno mesto?
Staršem otrok se namreč pogosto (upravičeno) dozdeva, da jih imajo njihovi starši za nedorasle svoji nalogi in zato pomembne odločitve glede vnukov sprejemajo sami ali imajo nanje velik vpliv. In prav ta težnja neredko izzove konflikte med generacijami. Razvojni psihologi pri tem poudarjajo pomen dedkov in babic pri razvoju otroka, njihov vpliv pa vendarle mora imeti svoje meje.
Pomaga pogovor
»Vloga staršev mora biti v prvi fazi povsem jasna njim samim. Starši imajo z otrokom najbolj čvrsto čustveno povezavo, mu predstavljajo zgled, iz katerega se otrok uči, ga vodijo skozi življenje, mu nudijo oporo ter sprejemajo zanj pomembne odločitve. Če dedki in babice to vlogo prevzamejo, prihaja do konflikta, ki nikakor ne koristi razvoju otroka,« opozarjajo psihologi in v tem primeru svetujejo odkrit pogovor med pripadniki dveh generaciji ter natančno definiranje vlog.
Izključevanje je škodljivo
Starih staršev pa nikakor ne gre iz življenja otrok izključiti. Različni pristopi k vzgoji namreč ne povzročajo težav, če gre za manj pomembne odločitve. Povsem primerno je dedkom in babicam dopuščati, da svoje vnučke tudi razvajajo.
»Nič ni narobe, če stari starši otroku nudijo podporo, tolažbo in mu dopuščajo več kot starši. Dedki in babice so tisti, ki ohranjajo družinsko tradicijo in jo prenašajo na svoje vnuke. Njihove zgodbice so vnukom najbolj zanimive, saj vsebujejo nekaj mističnega in posebnega. Odnos med vnuk in starimi starši je poseben in ga je treba negovati,« menijo psihologi.
Kompromis je za obe strani najboljša rešitev. Ob njem gre nedvomno upoštevati preprosto modrost, ki pravi, naj starši vzgajajo, stari starši pa naj vendarle tudi malce razvajajo.
