Pozeba krepi ceno oljčnega olja

Pogosto nas cena kakovostnega oljčnega olja pri kmetu preseneti, zlasti če smo ga sicer kupovali v trgovskih centrih. Običajno je dva- do trikrat višja. Poskusimo si razložiti, zakaj.

Če si zapišem vsako delo, ki ga v oljčniku opravim in ga primerno ovrednotim, konec leta dobim neko količino, po kateri lahko določim ceno olju zadnje žetve.

Od obrezovanja do steklenic

Običajno je prvo delo gnojenje, sledijo obrezovanje, odvoz vej, kultiviranje (dvakrat na leto), košnja (trikrat na leto), škropljenje po potrebi, a najmanj dvakrat, obiranje, odvoz oljk, predelava v olje.

Ko je olje doma, nastopi še drugi del stroškov: shranjevanje, steklenice, morda tudi etikete, reklama in trženje. V to ceno so zagotovo všteti stroški nakupa ali najema in vzdrževanja strojev za obdelavo. Bognedaj, da nas preseneti leto 2012, ko stroški financiranja ostanejo, pridelka pa ni. Govorimo o delni ali popolni izgubi. Če je delna izguba, je cena olja temu primerno visoka, saj se stroški porazdelijo na manjšo količino olja.

Letos je cena oljčnega olja posledično zrasla na 17 evrov za liter pa tja do vrtoglavih 50 evrov za liter. To so podatki, ki so bili objavljeni v radijskem posvetu s kmetijsko svetovalno službo, ki je pristojna za obveščanje potrošnikov.

Idealna in povprečna letina

Vemo, da lahko košato drevo oljke rodi kakšno leto 50, 60 ali tudi 100 kg plodov, toda v desetletnem povprečju bomo vsako jesen obrali nekje od 15 do 25 kg oljk na drevo. Odvisno tudi od sorte oljke in načina pridelave.

Ročna pridelava je zamudna in dražja. V Italiji, Španiji, Grčiji imajo neskončne plantažne nasade, zato jih obdelujejo strojno. In kdaj se nam izplača kupiti mali traktor? »Ko imaš 500 oljk, mi odgovori znanec!« Temu primerno se porazdelijo stroški na liter pridobljenega olja, zato je razlika v maloprodajni ceni med italijanskim plantažnim oljem in mojim razumljiva. Povprečna velikost slovenskega oljčnika je morda 50 oljk, sama jih imam 200.

Pozeba

Posebnost oljkarstva na slovenskem ozemlju so občasne zimske pozebe, ki prizadenejo rodni les, lahko pa tudi debelejše veje in deblo, kar za več let poslabša rodnost posameznega drevesa. V južnejših krajih pozebe ni, zato so pridelki običajno obilni. Sanacija pozeblega nasada traja od dveh do štirih let. Strošek nasada se s tem nepredvidljivo zviša.

Strošek zemlje, ki jo imamo v lasti, moramo šteti kot zakupnino. Če je naš oljčnik oddaljen od kraja, kjer živimo, je treba opredeliti tudi stroške goriva skozi vse leto, namenjene osebnemu prevozu, ki ga moramo opraviti, če želimo obdelovati nasad. Tako stroški naraščajo in zato sorazmerno visoka cena olja, zaslužek pa je v nasprotju s splošnim prepričanjem še vedno majhen, saj po drugi strani cene olja ne moremo navijati v nedogled.

Naše je najboljše

Naši strokovnjaki so prepričani, da slovensko olje spada med kakovostnejša na svetu. A tu je nova dilema, saj ni vsakemu potrošniku všeč vsak okus olja, ta variira od države do države. A pridelovalci ostajamo na istem, vprašanje gospodarnosti pridelave oljk bo pri nas še naprej tesno povezano s prizadevanji za vrhunsko kakovost olja, z uspešno predstavitvijo in s trženjem, najpogosteje od ust do ust.