Obrezovanje jablan, hrušk in trte bi moralo biti že pri koncu, prihaja pa primeren čas za sajenje sadnega drevja: jablan, hrušk, češenj. In medtem ko za odpornejše vrste velja, da jih lahko sadimo tudi jeseni, je nekatere sadne vrste priporočljivo saditi le spomladi, saj njihove sadike, ki jih posadimo jeseni, pogosto propadejo, gre za breskve, marelice, vinsko trto, kutine, orehe.
Kaj potrebujete?
Kakovostno sadiko, hlevski gnoj ali mineralno gnojilo z majhno vsebnostjo dušika (na slabih tleh še dobro prst, ki nadomesti izkopano), primerno orodje (lopato, vile, sadjarske škarje), kol za oporo in naravno vezivo.
Uspeh je odvisen od postopka
Da bodo drevesa kar najbolj uspevala, je treba pri sajenju upoštevati nekaj osnovnih navodil. Predvsem glede sadilne jame. Ta naj bo približno pol metra globoka in v premeru nekoliko širša. Če so tla slabša, naj bo malce večja. Izčrpane sadike je pred sajenjem priporočljivo namakati. Vsaj pol ure jih pustite v mešanici vode, ilovice in preperelega hlevskega gnoja (vsake sestavine naj bo tretjina).
Dno izkopa z lopato zrahljajte, nato pa v jamo položite narobe obrnjeno rušo od izkopa. Čez to posujte za dvoje vil gnoja, preko tega pa plast zemlje. Vse dobro zahodite. Na sredino jame zapičite kol, okoli njega nasujte boljšo prst in po njej razporedite korenine sadike, ki ste jih nekoliko skrajšali, če so bile predolge ali poškodovane. Med sadiko in kolom naj bo 10 cm razmaka.
Korenine drevesa zasujte z dobro prstjo, sadiko pa medtem držite. Na zemljo položite ponovno hlevski gnoj, dodajte ga malce manj kot na dno in jamo do konca zasujte s prstjo ter jo zahodite. Jamo obilno zalijte. Če je zemlja zelo suha, jamo prvič zalijte že pred sajenjem. Obilno zalivanje je koristnejše kot teptanje zemlje, na oba načina pa iztisnemo odvečen zrak iz jame in tako vzpostavimo tesen stik korenin z zemljo.
Sadiko privežite h kolu na njegovo senčno stran, vez na sadiki pa naj bo zaradi posedanja višje kot na kolu. Vrh sadike skrajšajte, na tem mestu bosta odgnala nov vrh in nova veja.
Najpogostejše napake
Predvsem novopečeni sadjarji pogosto zagrešijo katero od teh napak: hlevski gnoj pride v stik s koreninami, izberejo prekratko ali predebelo oporo, pretesno privežejo sadike, premalo namočijo zemljo ali pregrobo zahodijo korenine.
