Naložba za otrokovo prihodnost? Opravljanje gospodinjskih del! Vse več raziskav potrjuje, da se otrokov čut za odgovornost začne razvijati doma, zato naj čim prej prevzame dejavno vlogo v družini.
Kot sodobne starše, željne, da bi bil njihov naraščaj čim prej uveljavljen na kar največ področjih, opozarja znameniti ameriški pedagog Marty Rossman z univerze v Minnesoti, za otroka največ naredimo, če ga že v prvih letih življenja naučimo skrbi za dom, seveda pa je treba za vsako zadolžitev najti primerno starost. Najmlajši naj redno pospravljajo igrače za seboj in sodelujejo pri pripravi obrokov, denimo, nekoliko starejši naj pomagajo pripraviti in pospraviti mizo ter s starši obešati perilo, najstniki naj odnašajo smeti, sesajo in pomivajo: majhna, a dragocena opravila, ki sčasoma postanejo samoumevna, jih bodo naučila prevzemanja odgovornosti, jim tako posredno pomagala pri opravljanju šolskih obveznosti, krepila občutek samostojnosti in samozadostnosti ter pomagala do neodvisnosti, zatrjuje terapevt, ki je več kot dvajset let spremljal odraščanje otrok v različnih okoljih in po različnih vzgojnih metodah. Otroke je obravnaval od enega leta starosti do petnajstega; znova jih je obiskal, ko so bili stari krepko čez dvajset, rezultate pa je primerjal še s študijo Diane Baumrind, ki je utrdila ločnice med permisivno, avtoritarno in avtoritativno vzgojo.
| Kdaj je pravi čas? Od 18 mesecev do 2 let: razvrščanje nogavic po parih in perila po omarah in predalih, pomoč pri pripravi mize in prigrizkov, pospravljanje igrač, izbira oblačil. Od 3 do 5 let: pomoč pri pripravi in pospravljanju mize, zlaganje umazane in čiste posode, pometanje in pomivanje manjših površin z ustreznim pripomočkom, pomoč pri razvrščanju čistega perila, zalivanje vrta, odstranjevanje plevela in druga manjša opravila v naravi, dejavnejše sodelovanje pri pripravi obrokov, pospravljanje obutve, pomoč pri nakupovanju in zlaganje živil iz trgovine. Od 5 do 7 let: razvrščanje umazanega perila in zlaganje čistega, pomoč pri obešanju perila, pospravljanje postelje, pomoč pri odnašanju odpadkov iz stanovanja, pomoč pri nošenju vrečk iz trgovine, pometanje in pomivanje večjih površin s primernimi pripomočki, dejavnejša pomoč v kuhinji in okoli hiše, pričakovanje, da bo nekatere naloge opravil brez opozorila in brez opominjanja skrbel za red in čistočo svoje sobe! |
Uspešnost sodelujočih je zelo preprosto povezal prav z njihovo vlogo pri gospodinjskih opravilih: kot se je izkazalo, so bili tisti, ki so bili že v otroštvu dejavni v domačem okolju, v odrasli dobi uspešnejši v zasebnem življenju, partnerskem razmerju in karieri kot tisti, ki jim starši v otroštvu niso nalagali drugih obveznosti kakor izobraževalnih, slabe rezultate pa so pozneje dosegali tudi tisti, ki so se začeli domačih del privajati šele v uporniških najstniških letih. Z učinkovito vzgojo so se lahko pohvalili le tisti, ki so ustrezno izbirali zadolžitve: opravila morajo biti starosti in fizični moči ter spretnosti primerna, pri tem pa je treba upoštevati tudi otrokovo sposobnost dojemanja navodil – ta naj bodo kratka in jedrnata, starši naj po potrebi priskočijo na pomoč. Pri razdelitvi nalog naj sodelujejo vsi družinski člani, strokovnjaki pa odločno odsvetujejo, da bi otrokom za opravljeno delo izplačali žepnino ali jih drugače obdarovali – urejen in čist dom je namreč cilj vseh, zato naj veljajo za vse enaka pravila!
