ŠENTJERNEJ – Včasih si zaželimo malo miru in kartuzija Pleterje vam v svojem naročju miru pod Gorjanci tiho šepeta skrivnosti, ki jih ni v zgodbah ponorelega sveta. Ni težko najti najmlajše kartuzije v Sloveniji, kamor so prišli bratje sv. Bruna v svoje novo domovanje, ki jim ga je med letoma 1403 in 1406 zgradil mogočni celjski grof Herman II. Iz tistega časa so ostali le stara gotska cerkev, del refektorija in gospodarskega poslopja z vinsko kletjo, vse drugo so postavili proti koncu leta 1904.
Raj za pohodnike
Če se pripeljete po avtocesti iz ljubljanske smeri, je izvoz Šentjernej, iz brežiške pa Kostanjevica na Krki. Vsekakor morate priti v Šentjernej, ponosni kraj petelinov, konjev in še marsičesa, ter slediti kažipotom proti kartuziji Pleterje. Peljete se skozi vas Šmarje, pri cerkvi sv. Marije zavijete levo in že ste v »območju tišine«, kot lahko preberete na opozorilni tabli ob cesti. Lahko pa se pripeljete tudi s kolesom ali pripešačite iz kakšne druge smeri, saj je ta del Dolenjske pravi raj za pohodnike.
Muzej na prostem
Pred kartuzijo – ime izhaja iz imena francoskega kraja Chartreuse v divjem pogorju nad Grenoblom – je muzej na prostem, v katerem boste spoznali način življenja našega kmeta v 19. in 20. stoletju. V samostan vstopite pri dobro označenem vhodu v obzidju. Na levi strani je nova recepcija s trgovino. Poleg spominkov so tu tudi znamenita hruška v žganju in vina, ki jih pridelujejo pod budnim vodstvom enologa Jožeta Simončiča. Kartuzijani pridelujejo tudi imenitna jabolka in do okolja prijazno škropivo, ki ga kupujejo tamkajšnji vinogradniki in sadjarji.
V cerkvi pokopan celjski grof
Stara gotska cerkev je izjemno akustična, kar omogočajo tudi tako imenovane štimance, posebne glinene posode, vgrajene v steno cerkvene ladje. Ko stojite v cerkvi, vas spremljajo tihi zvoki koralnega petja, in najbolje je, da se za nekaj hipov prepustite tej pojoči tišini. Pred prezbiterijem so vrata v posebno sobo, kjer si lahko ogledate predstavitev kartuzijanskega reda in življenja v samostanu, ki je še edina delujoča kartuzija na Slovenskem. V cerkvi je bil pokopan tudi pokrovitelj in dobrotnik samostana, celjski grof Herman II., ki je umrl leta 1435 v Bratislavi, ravno na poti na slovesnost, na kateri bi moral dobiti knežji naziv. Pokopali so ga v grobnici pod glavnim oltarjem. Publicist in ljubiteljski zgodovinar Ivo Pirkovič domneva, da je bil kasneje prekopan na pokopališče ob Marijini cerkvi v bližnjem Šmarju pri Šentjerneju.
Morda boste imeli po obisku kartuzije malce drugačen odnos do narave, sebe in do vsega, česar se dotika vaše življenje.
