ODKRIVAMO Z RENAULT CAPTURJEM

Plečnikova lepotica v Zgornjih Stranjah

Objavljeno 22. julij 2014 17.36 | Posodobljeno 22. julij 2014 17.36 | Piše: Blaž Kondža

Glavna atrakcija Zgornjih Stranj, vasice nedaleč od Kamnika, je zagotovo cerkev Sv. Benedikta, ki se lahko pohvali z naravnost zanimivo zgodbo o zadnji obnovi.

Pot do Stranj, kot poimenujemo gručo naselij, pelje skozi Kamnik, nato pa lahko izberemo eno od dveh smeri. Mi smo se odločili za tisto pot, ki vodi mimo kamniške smodnišnice. Če nimate navigacijske naprave, preprosto sledite kažipotom proti Kamniški Bistrici in cilj, Zgornje Stranje, boste dosegli po dobrih štirih kilometrih vožnje iz Kamnika.

Mojstrova zapuščina

Ko se približujete vasi, boste na levi strani ugledali cerkev, ki kraljuje na osamelem griču sredi naselja. Tik pred koncem vasi glavna cesta proti Bistrici zavije desno čez most, vi pa nadaljujte naravnost, nato v križišču zavijte ostro levo in prispeli boste do parkirišča pod cerkvijo sv. Benedikta. Njeno zdajšnjo podobo je zasnoval vodilni mojster arhitekture na Slovenskem, Jože Plečnik. A zgodba o cerkvici zavetnika graditeljev sv. Benedikta, ki je v zgodovinskih zapisih omenjena že v začetku 15. stoletja, le ni tako preprosta. O njej smo se podrobneje podučili iz prispevka diplomanta teologije Janeza Trepela, ki je svoje diplomsko delo namenil prav tej cerkvi in ga objavil v Kamniškem zborniku. Še bolj doživeto nam je njeno zgodbo povedala domačinka, upokojena knjižničarka Angelca Turnšek, ki je med obnovo, a tudi pozneje, bivala v Stranjah.

Ko so Nemci okupirali tiste kraje, so se najprej naselili v zasebni hiši v Zagorici. A partizani so jo zažgali in preseliti so se morali v župnišče. Jeseni 1944 so partizani zažgali tudi to utrjeno župnišče in Nemci so se spet selili, tokrat v cerkev, in iz nje naredili manjšo trdnjavo. »Okrepili so jo in pregradili z armiranim betonom, tako da sta nastali dve etaži bivalnih prostorov, pod cerkvijo so izkopali podzemne rove, ki so vodili do bunkerjev, in na vrh zvonika postavili strojnično gnezdo,« se spominja Turnškova, ki je pred dobrim desetletjem tudi sama pisala o cerkvi.

Konec vojne 
in trmasti pater

Povojna oblast obnovi cerkve ni bila najbolj naklonjena, a lokalni župnik, frančiškanski pater Martin Perc, se ni dal. Skupaj s požrtvovalnimi vaščani je začel obnavljati cerkev. Največji izziv obnove je bila betonska konstrukcija, ki so jo ulili Nemci. Pri njeni odstranitvi so pomagali vaščani, izkušeni minerji iz kamniške smodnišnice. Prve načrte za povečanje cerkve in njeno združitev z zvonikom je izdelala Plečnikova učenka Majda Neržima. Perc si je kot veliki ljubitelj Plečnikove arhitekture prizadeval, da bi mojster naredil načrte za novo cerkveno stavbo. Plečnik se sprva vabilu ni odzval, leta 1946 pa je le prevzel obnovo in jo vodil vse do svoje smrti 1957. Posebnost cerkve je vsekakor krstilnica, ki jo je arhitekt uredil v prostoru pod zvonikom.

V okolici Zgornjih Stranj najdemo še nekaj sakralnih objektov, recimo cerkvi sv. Primoža in sv. Petra na Primožu ter cerkev sv. Lenarta v Zakalu. Vaščani bližnjih Županjih Njiv pa so zelo ponosni na Marijino kapelico, v kateri Marija, če dovolj časa strmiš vanjo, potoči tudi kakšno solzico. Žal jokajoča Marija (še) ni postala novo Medžugorje. Kakor koli že, po občudovanju cerkvice in sprehodu po Zgornjih Stranjah se lahko podamo še globlje v nedrje Kamniško-Savinjskih Alp. Recimo dobrih šest kilometrov od vasi v smeri Kamniške Bistrice prispemo do parkirišča in spodnje postaje nihalke na Veliko planino. Ni kaj, avantura se lahko začne. Prenova cerkve v Zgornjih Stranjah je bila eno zadnjih Plečnikovih del. Lopo na južni strani cerkve je Plečnik sestavil iz neuporabljenih delov ljubljanske Glasbene matice. Pod sv. Benediktom je terasasto pokopališče.

Nenehno povezan z R-Linkom

Sistem R-Link je inovativni tablični računalnik, vgrajen na osrednjo konzolo in hkrati povezan z avtomobilom in spletom. Združuje navigacijsko napravo, radijski sprejemnik, USB-predvajalnik, telefon in računalnik. Ker ima vgrajeno SIM-kartico, je nenehno povezan s spletom in tako omogoča pregledovanje elektronske pošte, petdnevne vremenske napovedi, objav na twitterju … Seveda le takrat, ko avto varno miruje. Za vse to ne boste plačali stroškov prenosa podatkov. R-Link pripomore tudi k vožnji, prijazni do okolja, saj nas uči, kako zmanjšati porabo goriva s funkcijo Driving eco2. Ta ves čas analizira slog vožnje, ga ocenjuje in ponuja nasvete, kako lahko vozimo varčneje.

Deli s prijatelji