Včeraj je nečakinja omenila zelo zanimiv komentar, ki ga je našla na priljubljenem portalu: »Kako to, da pijanim ne točijo alkohola, celo ekstremno debelim pa kljub temu postrežejo s hrano?« Sicer v praksi tako ali tako tudi pijanim dajo pijačo, a zakonodaja to le prepoveduje. V večini lokalov lahko vidimo napis, da mladoletne osebe ne morejo kupiti alkoholnih pijač ali cigaret. Lahko pa kupijo neomejene količine hamburgerjev in gaziranih pijač.
In kje je razlika?
Tudi na to hrano bi brez zadržkov dali fotografije poapnelih žil, maščobe okoli srca, ogromne količine sala, ki se mladi deklici nabere okoli pasu. Dejstvo je, da vsakodnevno srečamo vedno več mladih, ki so čezmerno zaobljeni. Že prejšnji petek se mi je ob poslušanju komentarjev ob nekem svetovnem dnevu nekadilstva kar malo zameglilo pred očmi. Znova so se pojavile ideje, da bi na škatlice cigaret dajali fotografije poškodb na notranjih in zunanjih organih, ki naj bi jih dobili uživalci te opojne substance.
Priznam, da cigarete niso poceni in moramo zato včasih celo poiskati ilegalne dobavitelje, a vsak mora imeti vsaj kakšno razvado. Pravzaprav se mi ta zdi še najmanj škodljiva za okolico. Kvečjemu bom zaradi nje umrla jaz. Kadilci zaradi svoje potrebe običajno ne razbijamo po hiši, ne ropamo trgovin niti ne prodajamo ukradenih telefonov. In še najmanj zaradi svoje objestnosti povzročamo smrt ogromno živali.
Hujšanje je samoplačniško
Država s predpisi običajno usmerja delovanje prebivalcev. Kaj nam želi povedati ta sodobna? Da sicer nikakor ni primerno, da kadimo ali spijemo kozarec vina. Ni pa problema, če se preobjedamo, saj bomo potem lahko trpeli in se zdravili zaradi vseh bolezni, ki jih povzroča čezmerna teža. Ali še bolje. Da pravo zdravljenje, ki je krito z običajnim zavarovanjem, ne bo niti potrebno, nam bodo še prej ponudili alternativo. Samoplačniški shujševalni program po akcijski ceni 400 evrov.
Ko mi je znanka omenila ta znesek, sem predvidevala, da vključuje vsaj kak kirurški poseg. Pa ga ne. Gre za delavnice, kjer ti v slogu sestankov anonimnih alkoholikov dopovedujejo, da bi bilo predvsem bolje, da čim manj piješ in kadiš. Pa malo manj ješ. A še vedno šestkrat na dan. In to je verjetno podobno, kot če bi narkomanu pred nos postavil mamila in mu svetoval, naj vzame minimalni odmerek. Kdor nima meje, je pač nima. Ampak take prehranjevalne navade so očitno dobre tako za kmetijstvo in državni proračun kot za razne terapevte in še farmacijo.
Eni kavo, drugi tri obroke
V praksi namreč stvar poteka tako, da (pre)obilna gospodinja pred odhodom v službo poje vsaj en obložen kos kruha za pol evra in še tik pred vstopom v pisarno maslen rogljiček za dodatno polovičko evra. Ker je treba po teorijah med obroki še malo napolniti želodček, imajo v predalu vedno zaloge mislijev, ki jih obvezno použijejo z jogurtom. Velika škatla za 7 evrov jim ne zadostuje za več kot en delovni teden.
Pa seveda še redna malica, ki jo pojedo skupaj s sodelavci, ki so do tega trenutka vase spravili samo skodelico kave. Taka gospa je že pred kosilom za hrano potrošila več kot 7 evrov. In potem še doma kosilo in večerja.
No, namesto večerje kakšen zvarek za kurjenje maščob, ki ga obvezno nabaviš prek interneta. Samo 90 evrov za trikrat manj vrečk oziroma nadomestkov za obroke. Razlika pri strošku prehrane je tako samo do kosila skoraj 3 evre. Vsak dan. Torej skoraj 1000 evrov na leto. Dodajmo še 400 evrov za shujševalni program, pa bi s spremenjenim načinom prehranjevanja samo enega člana vsa družina preživela prijeten dopust na eni od velikih križark.
