Minulo sredo se je po nekaj dneh molka pred oči slovenskega občestva postavil tiskovni predstavnik Škofovske konference Andrej Saje, da pojasni uradno stališče slovenske Cerkve o premestitvi tako priljubljenega bivšega nadškofa Alojzija Urana v Trst. Sicer so še dan popreje cerkveni dostojanstveniki v skopi izjavi za javnost trdili, da o vzrokih premestitve ne vedo nič, da niti ne vedo, ali je to res (še več: Karel Bolčina, cerkveni pravnik, je 24. 7. 2012 dejal, da »nihče nič ne ve«), in da teče korespondenca izključno med Svetim sedežem in Uranom. A noč ima svojo moč, torej so se v sredo domislili (očitno pod pritiskom javnosti), da bodo vendarle izpovedali svoje videnje Uranove premestitve v sosednjo Italijo. Parafriziram: Alojz Uran se mora umakniti v tujino zaradi domnevnega očetovstva. Domovino zapušča preventivno, da se slovenska javnost umiri in da se to vprašanje dokončno razreši. Ko bo komunikacijski šum med Uranom in Svetim sedežem pojasnjen, se bo smel vrniti v domovino. Uran je domnevo o očetovstvu kategorično zavrnil, a so se govorice po deželi slovenski, po Sajetu, še naprej širile. Uran ne odhaja v tujino zaradi finančnih in gospodarskih težav nadškofije, saj je postopek zoper njegovo premestitev stekel že v času prejšnjega nuncija v Sloveniji.
Taisti dan pa sta aktualni nadškof Stres in Uran v skupnem pismu zapisala, da je slednji v pokorščini sprejel navodilo, da se v bližnji prihodnosti umakne iz Slovenije. In da v tem ne vidita kršitve človekove pravice do bivanja v domovini, ampak spoštovanje pravice Cerkve, da klerikom zapove kraj bivanja. Oba še vernike prosita, da ohranijo edinost in zaupanje ter okrepijo svoje molitve za Cerkev. Civilna iniciativa za podporo Urana se je aktivirala, zbira podpise, s katerimi bi preprečili njegov izgon v tujino. Prepričani so, da je Uran žrtveno jagnje in da se med njegovo eksekucijo dogajajo v slovenski Cerkvi velike stvari. Zatorej se je oglasil še apostolski nuncij v Sloveniji Juliusz Janusz in Uranovim privržencem svetoval, naj vsakršno pobudo za nekdanjega nadškofa v njegovo dobro opustijo. Absolutno neugodna zastraševalna metoda, ne glede na to, kako to sporočilo razumemo.
Laikom se poraja veliko vprašanj, začenši s tem, kakšen nemir neki pa je Uran vnesel med slovenstvo!? Žal, o tem ne vem ničesar, kar seveda še ne pomeni, da nemira po Uranu ni. Res je, da so se porajale govorice o Uranu kot očetu, ampak, ali je to nemir?! In menda se Sveti sedež ja ne ukvarja z govoricami in ne sprejema ukrepov na podlagi rekla-kazala?! Skorajda ne poznam duhovnika, ki mu ne bi pripisovali otrok, afer, plejbojstva, vmešavanja v zakone ipd. (saj smo vendarle o tem vsi brali!); ljudskih govoric je veliko, pa zato še nikogar niso izgnali, bojda. Poznamo primere o obdolženih in celo obtoženih slovenskih duhovnikih, pedofilih, ali so jih tudi izgnali?!
Povsem umestno pa se je še vprašati, ali ima morda Uran res odrasla otroka? In povsem predstavljivo bi bilo, da jih ima in da jih v tem primeru tudi prizna. Povsem primerno bi bilo, da Uran odkloni premestitev v Trst, če hoče in če to zmore. In seveda predvsem, če ve, zakaj bi to moral storiti.
In tukaj je vsaj še drugo (retorično) vprašanje: ali nismo bolj papeški od papeža. Ne pretvarjajmo se in ne vpijmo v nebo, kakšna konservativna, nevarna in nepredstavljivo toga, hierarhična in nerazumna je cerkvena hierarhija. Kaj vse, da se more in mora, po ukazu enega, na vrhu piramide. Po ukazu enega necerkvenega (in več njih) se tudi mora veliko nerazumnega, ponižujočega in človeka nevrednega. Mora se ali pač tudi ne. Res je, vsakdo (skorajda vsakdo polnoleten in zdrav) ima moč in razum upreti se zlu, pohoti, egoizmu. In velikim lažem.
Pa se res, spoštovane bralke in cenjeni bralci?
