Otroška 
ustvarjalnost in ideje

Otroška soba je tisti prostor v domu vsake družine, ki ne glede na to, ali jo opremljajo sami ali arhitekt, oblikovalec notranje opreme, poleg funkcionalnosti najmočneje izraža značaj in osebnost otroka, ki bo v njej bival. V primerjavi s preostalimi prostori mora biti maksimalno praktična in priročna za vzdrževanje, hkrati pa sproščena, igriva, topla in prirejena otrokovi fantaziji, nam je povedala Petra Zakrajšek iz skupine GAO arhitekti.

Učinkovitost

»Ko sem svojo 14-letno hčer vprašala, kaj se ji zdi najpomembnejše pri opremi otroške sobe, je kot iz topa izstrelila, da mora biti zelo priročna, kar sem kot arhitektka razumela, da misli preglednost in berljivost posameznih funkcionalnih sklopov,« nam je povedala Zakrajškova.

Delovni prostor, prostor za shranjevanje igrač, omare za obleke in, najpomembnejše, spalni kotiček, ki je po navadi prostor za otrokove najljubše predmete in igrače. V njem mora čutiti posebno varnost in udobje, ki ga zvečer zazibata v sladki spanec.

Večji poudarek na premišljeno razporeditev sklopov je potreben predvsem pri sobicah, ki so kvadraturno zelo majhne in pri katerih standardna višina stropa ne omogoča izkoristka zgornjega prostora za posteljo, spodnjega pa za delovni ali igralni kotiček.

V takšnih primerih si pomagamo s tem, da program razmestimo po obodu prostora in sredino pustimo prosto, da soba vsaj vizualno diha. Če so stropi višji, si lahko omislimo program tudi po vertikali, kar ustvari dinamiko prostora in kotičke znotraj tega.

Barve in teksture

Otroško sobo si moramo, ko odmislimo funkcionalnost, predstavljati kot neposlikano otroško platno in vzgojni instrument, ki pri malčku nevsiljivo razvija odnos do kulture bivanja.

Barve in teksture so tista primarna stvar, s katero to pokažemo. Izbrati jih moramo tako, da se za njimi čutijo osnovna zgodba prostora, otrokove želje in vsebinski tematski poudarki. Hkrati moramo paziti, da barve niso preveč kričeče ali puste in da glede na malčkov značaj delujejo stimulativno. S tem mu ponudimo podlago, ki je estetsko usklajena, potem pa mu damo krila, da jo dogradi po svoje, zato na koncu v njej še bolj uživa.

Ko pričakujemo novorojenčka, je poudarek na tem, da je okolje čim prijetnejše in harmonično in da je barvno usklajeno s spolom otroka, čeprav je to danes morda samo še kliše.

Smernice

»Trenutne smernice pri oblikovanju otroških sob sledijo splošnim zapovedim v modi in oblikovanju, kjer je danes moderno pravzaprav vse, kar ima idejo, koncept in kakovostno izvedbo, ki je všečna in vsebinsko bogata. Moje osebno mnenje je, da je treba upoštevati generalni razvoj in novosti pri razvoju tlorisa in prostorskega oblikovanja prostorov, potem pa upoštevati danosti konkretnega prostora, umestitev v koncept preostalih delov doma in značaja otroka, ki bo v sobi bival, ustvarjal, se učil, igral in počival. Menim, da se kot starši včasih premalo zavedamo, da je to prva odskočna deska pri izgradnji otrokovega pogleda na svet okrog njega in naravno privzgojeni estetiki, ki se tukaj začne, v poznejšem razvoju pa se razvija in oblikuje, dokler smo živi,« je prepričana Petra Zakrajšek. Če nam pri procesu oblikovanja uspe vključiti otroka v nastajanje ambienta, je to lahko zanj, za oblikovalce in starše skupen kreativni proces, s katerim se obogatijo vsi.

Združitev vseh treh opisanih elementov nas privede do najpomembnejšega načela pri oblikovanju otroške sobe. Treba jo je zasnovati tako, da je pika na i celotnega dizajna v rokah malčkov. Dajati jim mora možnost fleksibilnosti, da si kaj po svojih potrebah prestavijo, preuredijo, dodajo slike, risbe, fotografije in dodatke po lastnem izboru.

Le takrat lahko potrdimo, da smo jo zasnovali pametno in lepo in da se naš otrok v njej počuti, kot da je v svojem kreativno-intimnem svetu.