Farmacevt John Pemberton je okoli leta 1800 izvlečke oreščkov rastline kola in listov koke zmešal z gazirano vodo, dodal sladkor ter druge sestavine in nastala je pijača kola. Njegov računovodja jo je krstil za kokakolo, ki je postala najbolj razširjena brezalkoholna pijača. Pozneje so kofein iz kolinih oreščkov in kokain iz listov koke nadomestili z umetnimi substancami, Afričani pa kolo kot poživilo žvečijo že tisočletja.
Do šest ur učinka
Na Madagaskarju oreščke prodajajo na uličnih stojnicah, ob taksi postajališčih, ker gre tam mimo največ ljudi in ker kolo zelo radi žvečijo vozniki mestnih in medkrajevnih taksijev. Pogosto jih prodajajo skupaj s katom, ki je prav tako poživilo. Delphine prodaja oreščke kole in kolin energetski napitek v vasi Dar Salam na najbolj turističnem otoku Madagaskarja, Nosy Be.
Plodove kupi na kilo, izlušči oreščke in potem prodaja posamezne kose. Razvrsti jih po velikosti, vsak ima svojo ceno. Srednje veliki stanejo sedem centov. Oreščki so rdeče, zelene in bele barve. Nekateri so oluščeni in že pripravljeni za žvečenje. Najboljši naj bi bili rdeči.
Kola ima grenak okus, zato poleg oreščkov uživalci kupijo še žvečilni gumi, nekateri tudi košček ingverja. Na stojnici prodaja tudi vročo energetsko pijačo. Pripravi jo iz sokov kole in kata, doda pasterizirano mleko, sladkor in ingver. Kozarec stane 14 centov. Delphine začne prodajati popoldne, konča, ko se znoči. En orešček učinkuje do šest ur.
Zdravilne lastnosti kole Oreščki vsebujejo do dobre tri odstotke kofeina, ki deluje tudi bronhodilatorno, zato rastlino uporabljajo pri blaženju kašlja in simptomov astme. Tinkturo kole uporabljajo v homeopatiji, v tradicionalni medicini pa ji pripisujejo lastnosti afrodiziaka. Omilila naj bi duševno in telesno utrujenost. V zeliščnih lekarnah jo prodajajo za zmanjšanje telesne teže in proti celulitu. Učinkovala naj bi tudi proti depresiji in migreni. |
Kola namesto denarja
Kola (Cola) je rod okoli 125 vrst dreves iz družine slezenovk, ki rastejo v tropskih gozdovih zahodne Afrike, danes pa jih gojijo povsod v tropih. Zimzelena drevesa so visoka do 25 metrov, imajo usnjate eliptične ali podolgovate liste, dolge do 20 cm ter široke do 10. Cvetovi so beli do rumenkasti, poženejo pa iz poganjka neposredno iz debla. Iz njih zrastejo ovalni peterokraki plodovi, ki tehtajo tudi več kot 15 kilogramov, v njih so semena. Od množice dreves imajo užitne oreščke le redka. Največ se uporabljajo oreščki dveh vrst: Cole acuminata in Cole nitida. Žvečijo tudi plodove nekaterih drugih vrst, a so slabše kakovosti, zato jim pravijo opičja kola.
Oreščke kole je prvi podrobno opisal portugalski popotnik Edouado Lopez leta 1593. Plemena zahodne Afrike jih pogosto žvečijo med religioznimi obredi – pri molitvi in čaščenju prednikov, ustoličevanju poglavarjev, ob pomembnih dogodkih: krstu, porokah in pogrebih.
Žvečenje zmanjša lakoto in žejo, nadomešča alkohol ter poskrbi za moč ob telesnih naporih. Služi kot denar, poročno darilo, amulet in kot darilni prispevek bogovom, kot poživilo pa jih posebno radi žvečijo afriški muslimani med postenjem. Kolo uporabljajo tudi v živilski industriji za dober okus sladoleda in pijač.
