Zavedati se moramo, da ni dobro saditi dreves preveč narazen, še dosti večjo napako naredimo, če jih posadite pregosto.
Osnovna pravila sajenja
Najpomembnejši dejavnik pri določanju pravilne razdalje sajenja je že sadna vrsta. Za oreh na primer vemo, da potrebuje veliko več življenjskega prostora kot breskev.
Pri pravi določitvi razdalje sajenja je pomembna tudi kombinacija sorte in podlage. Pri jablanah imamo tako različno bujne sorte, ki jih v drevesnicah cepijo na različne podlage, ki imajo pomemben vpliv na bujnost oziroma končno velikost drevesa. Različne kombinacije sort in podlag vas ne bodo zmedle, če boste upoštevali naslednje pravilo.
Najpomembnejši vpliv ima podlaga. Povprečna razdalja za sadike, cepljene na šibkorastoči podlagi M 9, je od 2 do 2,5 m, na srednjebujni podlagi MM 106 je razdalja sajenja od 3 do 3,5 m in na bujni podlagi od 6 do 7 m. Ko smo upoštevali razdaljo glede podlage, na kateri smo nabavili sadike, lahko upoštevamo še bujnost sorte. Pri bujni sorti, na primer mutcu, uporabimo zgornjo oceno (pri podlagi M 9 2,5 m), pri šibkorastoči, kot je na primer carjevič, pa spodnjo, 2 m.
Prevelike razdalje sajenja
Ljudje, ki imajo veliko prostora, se včasih odločijo za večje razdalje sajenja, kot bi bilo treba. Prepričanje, da je to vsekakor bolje kot pregosto sajenje, vsekakor drži. Vseeno pa opozorimo na pomanjkljivosti takega početja. Prostor ni v celoti izkoriščen. Drevesa si med sabo ne dajejo zaščite pred močnimi vetrovi, ki jih lahko celo podrejo, lahko jim celo predčasno odpadejo plodovi. Na drugi strani lahko tudi prevelika izpostavljenost neposredni pripeki sonca pusti posledice v pomanjkanju vode zaradi izhlapevanja ter ožigih plodov. Tudi na pogled sadni vrt s preredkimi drevesi po mojem ni najlepši.
Premajhne razdalje sajenja
To je sorazmerno pogosta težava predvsem v majhnih sadovnjakih. Posledice so lahko zelo opazne in se z leti običajno stopnjujejo. Drevesa se zaradi premajhne medsebojne razdalje čutijo ogrožena in reagirajo s pospešeno rastjo za svetlobo v višino. Spodnje veje dobivajo premalo svetlobe in postopoma propadajo. Rodnost se zmanjša ter ostane v zgornjem delu krošnje, ravno tako je kakovost plodov slabša. Zaradi osenčenja se poveča nevarnost okužb z boleznimi.
Vzamemo polmer – polovico premera prvega drevesa, na primer oreha, ki se sadi na razdaljo 10 m, torej 5 m, ter polovico premera drugega drevesa, na primer breskve, 2 m, in seštejemo. 5 m + 2 m = 7 m, in to je razdalja med orehom in breskvijo. Če pa bi sadili dva oreha, bi bila razdalja med njima 10 m.
Rodovitnost
Ob določanju razdalje sajenja lahko upoštevamo tudi kakovost oziroma rodovitnost tal. V skromni siromašni zemlji z malo gnojili predvidevamo, da bodo sadna drevesa manj bujno rasla in so zato razdalje manjše kot v dobro založeni zemlji.
Strokovno znanje sadjarja
je ravno tako lahko dejavnik za pravilno določanje razdalje sajenja. Z znanjem dobro podkovan sadjar si lahko privošči nekoliko krajše razdalje med drevesi, saj bo s pravilno rezjo, upogibanjem poganjkov in drugimi ukrepi vzdrževal drevesa v stanju, da si med seboj ne bodo konkurirala.
Kakšna je pravilna razdalja?
Drevesa različnih sadnih vrst naj bodo v sadovnjaku smiselno posajena. Gledano od juga proti severu so spredaj nižjerastoča drevesa ter nato vedno višja, da si ne delajo nepotrebne sence. Drevesa, ki jih vzgajamo v okroglo krošnjo, se v končni velikosti oziroma obsegu krošnje ne smejo dotikati. Najbolje je, da med njimi ostane toliko prostora, da lahko okoli njih nemoteno hodite.
Če sadite v vrste, pa mora med njimi ostati dovolj prostora za nemoteno morebitno strojno obdelavo. Pri orehih so razdalje sajenja od 8 do 10 m. Da bodo na novo posajena zapolnila prostor oziroma zrasla do končne velikosti, bo minilo več kot eno desetletje.
Ta čas lahko brez vsake škode vmes posadimo katero drugo sadno vrsto, na primer breskev, ki ima kratko življenjsko dobo okoli 15 let. Prostor bo tako začasno bolje izkoriščen, ko bodo orehi zrasli, pa se bodo breskve preprosto odstranile.
