Ta sadna vrsta ponuja številne možnosti in priložnosti, ne nazadnje tudi povsem ekonomske. to znamenito drevo, ki po pripovedovanju starejših daje najboljšo senco, raste tako na obali kot tudi na Pohorju. V Sloveniji na leto pridelamo manj kot kilogram orehovih jedrc na prebivalca, porabimo pa jih povprečno več kot kilogram. Torej orehe uvažamo, čeprav imamo naravne razmere, ki bi lahko omogočale, da bi bila slika povsem drugačna.
Oreh v Sloveniji uspeva od morske obale do notranjosti, do nadmorske višine 1000 m. Poznobrsteče sorte se lahko izognejo pomladanskim pozebam tudi v skoraj vseh tradicionalno pozebnih legah.
Ljubiteljski pridelovalci
Na novo se sadi orehe, namenjene pridelavi plodov, skoraj izključno kakovostne cepljene sorte. Sejanci, ki imajo praviloma slabše lastnosti plodov, se zamenjujejo s kakovostnejšimi sortami, ki hitreje stopijo v rodnost in dajejo boljši in večji pridelek.
V Sloveniji se vsako leto, poleg posameznih dreves, na novo zasadi nekaj intenzivnih orehovih nasadov, povprečno velikih okoli hektarja.
Govorimo torej o tržnih pridelovalcih orehov za plodove, ki pridelavo opravljajo kot dopolnilno dejavnost na kmetiji ali poleg druge zaposlitve. Površine nasadov naših pridelovalcev pač niso tolikšne, da bi omogočale preživetje zgolj od te sadne vrste. Na drugi strani imamo ljubiteljske pridelovalce, ki imajo drevo ali par teh, plodove pa imajo večinoma za lastno porabo.
Senca in plodovi
V moji poklicni karieri so se name obrnili ljudje ravno v zvezi z ovrednotenjem orehovega drevesa. Po navadi je šlo za gradbena dela, ki so zahtevala odstranitev tega, v določenih primerih pa za spor, ki je končal celo na sodišču. V vseh primerih so ljudje želeli konkretne številke, ki bi ovrednotile nastalo škodo.
Pri ovrednotenju gre za dve možni vrednosti: ena je težko izmerljiva, drugo se da dokaj natančno izračunati. Samo drevo nekomu lahko pomeni mnogo več kot le rastlino v številkah, lahko je spomin na pokojno osebo, darilo ob rojstnem dnevu, odhodu v pokoj ipd.
Orehovo drevo je lahko naravna zaščita poslopja pred vremenskimi vplivi ali zgolj nenadomestljiva senca. Škodo, nastalo zaradi subjektivnega pomena, je treba oceniti realno in kar se da pošteno.
Na drugi strani imamo povsem proizvodno ekonomsko vrednost, sicer odvisno od številnih dejavnikov, vendar jih je mogoče dokaj realno spremeniti v številke.
Vrednotenje drevesa cepljenega oreha
Nabava sadike, oporni kol, gnojilo in zasaditev znaša: 25 evrov plus 15 evrov, drevo 40 evrov.
Oskrba, mineralna gnojila ter morebitna zaščitna sredstva skupaj znašajo 15 evrov na drevo na leto. Upoštevati je treba še, da se povprečen vstop v polno rodnost zgodi v sedmem letu ob povprečni življenjski dobi 40 let. Rodnih let za izračun je torej 33, ob povprečnem pridelku 20 kg osušenih plodov z 12-odstotno vlago v luščini.
Za približen izračun potrebujemo še ceno orehov v luščini z 12-odstotno vlago. Vzamemo okvirno ceno 3,5 evra/kg.
Letni izračun za eno drevo:
- 20 kg osušenih orehov v luščini: 20 x 3,5 evra = 70 evrov
- Odštejemo spremenljive stroške 15 evrov.
- Pokritje oziroma letni zaslužek od enega drevesa = 55 evrov.
- Sto petindvajset dreves na hektar
Ob upoštevanju, da se orehi povprečno sadijo na razdaljo 10 krat 8 m, dobimo 125 dreves na hektar. Pričakovan letni zaslužek tega je 6875 evrov.
Letni zaslužek enega drevesa v rodnosti je odvisen od nastalih stroškov na eni strani ter količino pridelka in še posebno ceno, po kateri bomo orehe oziroma jedrca prodali. Ne smemo pa pozabiti ovrednotiti tudi lastne porabe, saj nam s tem, ko smo orehe pridelali sami, teh ni bilo treba kupiti na trgu.
Aktualni nasvet:
Orehova muha (Rhagoletis completa Cresson)
Na začetku julija je treba začeti spremljati pojav orehove muhe, škodljivca, ki je v zadnjih letih povzročil velik izpad pridelka. Rumene lepljive plošče obesimo čim višje v senčni del krošnje. Če se muhe prilepijo v večjem številu, lahko posežemo po enemu od dveh kemičnih pripravkov, ki sta v Sloveniji učinkovita proti orehovi muhi. Prvi je LASER 240, in sicer 40 ml/100 l vode. Škropivu primešamo vabo nutrel, 1 l/100 l škropiva.
Laser je želodčni in kontaktni insekticid, nutrel pa vaba, ki privabi muho, da zaužije aktivno snov. Dovolj je, da poškropite tretjino krošnje na severnem ali vzhodnem delu. Če se muhe pojavljajo še naprej, lahko škropljenje ponovite še enkrat do dvakrat v presledku dveh tednov. Drugi je calypso 480 SC v odmerku 10 ml/100 l. Z dodatkom vabe nutrel 1/100 l.
LASER ima karenco 30 (potreben čas od zadnjega škropljenja do spravila pridelka), calipso pa 14 dni. Za nakup in uporabo obeh pripravkov zakonodaja zahteva dokazilo o usposobljenosti iz fitofarmacije (opravljen tečaj za škropiva).
