CIMET

Omamno dišeči dragoceni prah

Objavljeno 17. januar 2013 19.30 | Posodobljeno 17. januar 2013 19.30 | Piše: Nataša Oven

Krivec za omamni vonj, ki se v zimskih dneh zagotovo širi iz večine kuhinj, je seveda cimet.

Cimet je tropsko drevo, ki zraste do 12 metrov visoko, vendar ga na plantažah večinoma gojijo v obliki grmov, ki ne presegajo dveh metrov. Ko so veje dolge približno meter, jih porežejo in z njih odluščijo skorjo v več plasteh, vse do sredice. Šest do deset plasti tanke skorje posušijo in zvijejo v svitke, kar poznamo kot cimetovo skorjo. Bolj ko so plasti tanke, boljša bosta okus in aroma začimbe. Za cimetovo drevo je značilno, da so mladi listi živo rdeči, ko se postarajo, pa postanejo zeleni.

Cejlonski in kitajski

Začimbo pridobivajo predvsem iz dveh vrst cimetovega drevesa, in sicer iz cejlonskega (Cinnamomum zeylanicum) ter kitajskega (Cinnamomun cassia). Pri mletem bomo razliko med njima težko ugotovili, lažje nam bo šlo, če ga bomo kupili v palčkah. Cejlonske so bolj podobne zvitkom, v katerih lahko vidimo več tankih plasti, kitajski cimetovec pa je bolj podoben navadni skorji drevesa, je debelejši in ni večplasten. Ima tudi ostrejšo aromo, vendar ni tako okusen.

Za poročno darilo

Do 18. stoletja je bil cimet zelo draga in cenjena začimba, dokler niso njegovega mesta zavzela nova odkritja, kot so kava, čaj, sladkor in čokolada. Šele takrat je postal dostopen množicam, saj je bil prej tako dragocen, da so na arabskih trgih zanj menjali evnuhe in ženske sužnje. Še prej pa so z njim mazilili kralje, faraone in najvišje svečenike. Na Šrilanki so morali prebivalci plačevati davek v obliki cimeta. In še pred par stoletji so mladoporočenca najbolj razveselili s kilogramom cimeta, saj je bilo to eno najdražjih daril.

Stalnica v kuhinji

Odlično se ujame s sladkimi začimbami, kot so vanilja in klinčki. Okus pa razvije tudi v kombinaciji z ingverjem, kumino, muškatnim oreščkom in koriandrom. Znan je tudi kot sestavina karija. Ne samo da si brez njega ne znamo predstavljati kompota in jabolčnega zavitka, uporabljamo ga lahko tudi pri številnih drugih jedeh. Lahko ga potresemo po mlečnem rižu in riževem narastku, dodamo vaniljevemu pudingu, mlečno-sadnim napitkom, jogurtu ali skuti. V orientalski kuhinji z njim pripravljajo zlasti nadevane jedi in začinjajo večino vrst mesa ter ribe. S cimetom so težke jedi lažje prebavljive.

Brez pretiravanja

Ima številne zdravilne lastnosti, vendar je, ker je vsega dobrega lahko hitro preveč, pomembno, da z njegovim uživanjem ne pretiravamo. Pospešuje in ureja prebavo in tek, krepi srce ter pogreje telo, izboljšuje krvni obtok, krči žile ter okrepi oslabljeni organizem. Poleg tega znižuje telesno temperaturo, spodbuja želodčne sokove ter lajša občutek tiščanja v želodcu. Pol žličke cimeta na dan bo znižalo holesterol. Pomagal bo tudi pri izboljšanju ustnega zadaha. Zmešajte vročo vodo, žličko medu in žličko cimeta ter popijte. Ne samo da boste imeli boljši zadah, mešanica bo delovala tudi kot učinkovito razkužilo. Omenimo še, da naj bi vohanje cimeta pomagalo premagati melanholijo in hkrati izboljšalo naš spomin.

Cimetove zvezdice

Prijateljica Maja je prava mojstrica za pripravo vseh sladic in biskvitov. Tokrat je spekla cimetove zvezdice.

Za pripravo približno 60 zvezdic potrebujemo:

  • 5 beljakov
  • 470 g sladkorja v prahu
  • 500 g mletih olupljenih mandljev
  • 2 žlički mletega cimeta
  • 1 žlico češnjevca

Beljake stepemo v čvrst sneg, med stepanjem pa počasi dodamo 450 g sladkorja v prahu. Odvzemimo eno skodelico zmesi in jo prihranimo za premaz. Preostalemu snegu dodamo mandlje, cimet in češnjevec. Zmes pregnetemo in jo za približno eno uro postavimo v hladilnik. Delovno površino posujemo s sladkorjem v prahu in na njem razvaljamo testo. Z modelčkom izrežemo zvezdice in jih premažemo s prihranjenim snegom. Položimo jih na pekač, obložen s peki papirjem, in jih v pečici, ogreti na 160 stopinj, pečemo 10 minut. ¾ Slastni cimetovi zvitki Čarobne paličice Dišeči rjavi prašek Nepogrešljivi spremljevalec zimskih razvajalcev Presuh, da bi se basali z njim

Pravijo, da je nemogoče pojesti žlico cimeta, ne da bi se pri tem dušili ali bruhali. Razlog je v tem, da je cimet tako zelo suh prah, da se ga del prilepi na jezik, žrelo in požiralnik, preostanek pa ostane v prahu in ga vdihnemo v pljuča, kar povzroči draženje in dušenje. Tega še nisem poskusila, mogoče pa boste pogumnejši vi.

Deli s prijatelji