Včasih je veljalo, da so drva kurjava za čile upokojence. Razlog? Ker so pretežni del dneva doma in imajo čas nenehno nalagati polena v peč. Drva je treba tudi pripraviti, torej nacepiti in zložiti, in jih tudi pravi čas naročiti, da so do zime primerna za uporabo. Pa jih prinašati v kurilnico in odnašati ven pepel.
Udobje nad vse
Glavna prednost ogrevanja s kurilnim oljem in plinom je udobje: dom je topel s pritiskom na gumb. Vendar je tudi les z novimi tehnološkimi rešitvami tu postal popolnoma konkurenčen. Najprej s pečmi, ki so omogočale samodejno nalaganje polen, potem s pečmi za kurjenje s sekanci in peleti. Vložek v peč in shrambo za sipek les ni zanemarljiv, a tudi razlika v ceni med fosilno energijo in lesno maso še zdaleč ni zanemarljiva. Ne gre tudi spregledati, da je les obnovljiv vir energije in da ga v Sloveniji, ki jo do šest desetin pokriva gozd, ob pametnem gospodarjenju nikoli ne bo zmanjkalo.
Sekanci
Lesni sekanci so 0,5–5 cm dolgi koščki lesa nepravilne oblike in z majhno debelino. Les predelajo samo z mehanskim drobljenjem. Pomembno je, da sekancev ne smetijo prašni in drobni delci. Žaganje ne spada v sekance. Prostorninski meter drv ustreza približno dvema nasutima kubičnima metroma (nm3) sekancev. Tona sekancev iz bukovine obsega približno 3 nm3 in tona sekancev iz smrekovine približno 4 nm3. Sekanci so mnogo bolj zračna oblika goriva od peletov, kar pomeni, da zanje potrebujemo znatno večji zalogovnik. Pri njih je tudi zelo pomembno, da so narejeni iz suhega lesa. V zalogovniku se ne morejo več sušiti. Pri vlažnih se sicer ne more pojaviti samovžig, se pa začne biološki razkroj. Za uspešno gorenje in dober izkoristek morajo biti seveda suhi. Izdelava sekancev ni visoka tehnologija. Sekalniki so bodisi samostojne naprave ali priključki za traktor. Nakup je v vsakem primeru znaten strošek, in če ni v uporabi 100 dni na leto, praviloma ni ekonomičen. Če imamo lastne vire lesa in bi radi sami izdelali sekance, je smiselno sekalnik najeti.
Peleti
Les je v peletih stisnjen in oblikovan v standardizirane špagetke. Spomnite se, kako gospodinja pripravi krompirjevo testo. Krompir skuha, olupi in nato pretlači s posebnimi kleščami, iz kateri pride krompir v črvičkih. Postopek izdelave peletov je zelo podoben. Les zmeljejo in maso pri visoki temperaturi in tlaku iztisnejo skozi posebne šobe. Brez lepila in drugih kemičnih dodatkov se lesovina sprime v šest milimetrov debele valjčke, dolge kakšen centimeter, dva ali tri. Za primerjavo: če kubični meter zračno suhe bukovine tehta 700 kg/m3 in borovine 500 kg/m3, je kubični meter peletov težji od 1100 kg. V peletih je manj kot 10 odstotkov vlage. Vanje je mogoče predelati krajnike, žamanje, žagovino in podobne ostanke z žage. To niso odpadki!
Peleti iglavcev in listavcev
Peleti so na prodaj v vrečah, tonskih »big bagih« in kot razsuti tovor. Zanimiva je primerjava med peleti iz listavcev in iglavcev. Ker se prodajajo in kupujejo po vrečah ali tonah, je treba primerjati kurilno vrednost po kilogramu. Pokaže se, da so kakovostni peleti iz iglavcev za pet do deset odstotkov bolj izdatni od tistih iz bukovine. Razlog tiči v kemijski zgradbi lesa.
Avtomatizirano ogrevanje s sipkim lesom
zahteva posebno peč in zalogovnik, iz katerega se transportirajo sekanci ali peleti v kotel. Vžig je samodejen, prav tako uravnavanje gorenja. Avtomatizirano je tudi odstranjevanje pepela v poseben zalogovnik, ki ga je treba prazniti enkrat na teden ali dva. Transport sekancev ali peletov do peči poteka s polžem ali zračnim sesanjem. Kurilne naprave so različnih moči in primerne tako za ogrevanje družinskih hiš kot večjih objektov.