Starši še predobro poznamo ta stavek. Naši najdražji človeški mladiči ga zelo radi izrekajo prav takrat, ko ne vemo več, kje se nas glava drži. Otroci nas berejo bolje kot večina odraslih. Njihov klic po pozornosti, ki se na prvi pogled kaže kot sitnoba, je neredko odvisen prav od tega, kako nas začutijo. Bolj smo utrujeni in obupani zaradi neopravljenih nujnih obveznosti ali drugih čustvenih pretresov, bolj nas otrok želi zase. Noče gledati našega utapljanja v skrbeh. V takšnih trenutkih sta dve izbiri. Lahko smo egoistični in nejevoljno siknemo nazaj, da imamo preveč težav in prav nič časa za igro, ter mladež prepustimo samo sebi. Seveda je to najlažje in najslabše, kar lahko naredimo, saj le še stopnjujemo občutke napetosti in nemoči. Svojo stisko nevede prenesemo tudi na otroka.
Dovolj je petnajst minut
Druga možnost je le za spoznanje težje izvedljiva, ampak prava. Stanje napetosti obrnimo sebi v prid in v dobro vseh najbližjih. Nekajkrat vdihnimo, izdihnimo, potem pa se posvetimo svojemu podmladku, kot da je edino, kar v življenju zares šteje. Saj to tudi drži, kajne? Zadostuje že deset minut, sploh če bomo sproščeni in s srcem pri stvari. Preizkusimo dva hitra skoka v svet domišljije, ki učinkovito
Poziv na javno tribuno |
Ključnega pomena za prihodnost Slovenije je dobra javna šola, prvi pogoj, da učitelji niso podložni oblasti, temveč suvereni, avtonomni strokovnjaki in modri ljudje, ki imajo radi otroke in svoj poklic. Javna tribuna z naslovom Ne! Mi nismo hlapci!, na kateri lahko svoje mnenje pove vsakdo, bo danes, 13. novembra, ob 18. uri v veliki dvorani Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo RS. |
razbremenjujeta, saj sta dobra za telo in dušo. Tako otroka kot nas bosta razvedrila ter napolnila z novo energijo in občutkom pomirjenosti. S spoznanjem, da je vsaka težava rešljiva, če nas vodi želja – postati boljši, ne le vase zaverovani človek.
Od motovilca do čarobnega napitka
Packanje in copranje sta zakon. Radovednost naše nadobudnice ali nadobudneža vzbudimo denimo s stavkom: »Uuu, izvedela sem, kako pripraviti čarobni napitek, ga narediva?« Otrok naj v mešalnik vrže koščke olupljenih jabolk in hrušk, pest opranih listov motovilca ali špinače, cimet, vodo in žlico tekočega medu. Mešalnik vklopimo in pričarajmo zelenkast napitek, ki je – kakšno presenečenje – ne le zdrav, temveč tudi zelo okusen. Zlijmo ga v prosojen kozarec in vanj potopimo barvite slamice. Preizkusimo in ugotovimo, da so nam zrasla vilinska krilca ali pa smo dobili posebno moč. Hudo! Ššššš, pa zadržite to skrivnost zase!
Kdo ima lepši rep?
Zakaj bi se šemili le takrat, ko nas v to sili koledar? Igra mask sprošča in otroka privaja na kompleksnost sveta, ki ni le črno-bel. Pobrskajmo med očetovimi kravatami ali maminimi šali ter izbrani modni dodatek zataknimo za rob hlač zadaj. Opa, saj dobimo rep! Z barvicami za oči in usta si po obrazu narišimo poljubne motive ali pa na kožo natisnimo otroške tetovaže. Postanimo pravljična bitja, kot jih do zdaj še nismo poznali, in zanje poiščimo domiselna imena. Potem izumimo zanje značilen ples – vrtenje z repki. Poskakujmo, plešimo na glasbo, ki ugaja nam in otrokom. Iz preostalih kravat in šalov sestavimo črke in besede. Hej, kdo nam je pričaral nasmehe?