Od rala do železnega

Razvoj plugov traja od takrat, ko je človek začel orno poljedelstvo – obdelavo tal, pri čemer se njiva za setev in sajenje pripravlja z ornimi orodji, z ralom in plugom. V Sloveniji se je leseni plug začel uporabljati med 10. in 11. stoletjem. Ralo ima simetričen lemež (ralnik). Zemljo razrije, robi in rahlja. Razvil se je iz lopate in kopače. Plug je popolnejša oblika orodja za oranje. Včasih so ga imenovali tudi drevo. Takšnemu z eno desko so pravili samec. Dvojni plug (merjasec) je imel dva lemeža in dvoje desk. Sestavni del pluga je bila tudi otka, s katero so strgali z lemeža in deske nabrano prst. Proti koncu 19. stoletja se je po Sloveniji začel širiti železni plug. Rečemo lahko, da je razvoj šel od rala prek popolnoma lesenega pluga (samo železni lemež), polželeznega do današnjih železnih plugov.

Plug – velik porabnik energije

Današnji plugi so lahko zelo sodobna orodja. Njihova slabost pa je, da porabijo veliko energije. Za oranje enega hektara tako potrebujemo od 15 litrov goriva na lahkih tleh tja do 40 na težkih. Strokovnjaki projekta Efficient 20 pravijo, da se za samo efektivno delo pluga (vleko, angažirano vlečno moč) porabi le 20 odstotkov energije iz goriva, ki smo ga porabili ob delu. Vsa druga energija gre v izpuhe, za hlajenje sistema, za prenos moči prek transmisije traktorja, za premagovanje kotalnega upora koles traktorja, za premagovanje zdrsa pogonskih koles itd. Torej, plug oziroma oranje je velik porabnik goriva, vendar imamo ravno zato tudi precej možnosti, da to (pre)veliko porabo zmanjšamo.

150 ton 
za centimeter

Globina oranja je odvisna od tega, kakšna so tla, pa tudi od tega, katero rastlino pridelujemo. Hkrati globina zelo vpliva na porabo goriva. Če povečamo globino oranja za centimeter, moramo dodatno premakniti, obrniti od 100 do 150 ton zemlje na hektar. To pomeni večjo porabo goriva, hkrati pa tudi večjo obrabo sklopov pluga, ki so v stiku s tlemi. En centimeter večja globina oranja pomeni večjo porabo goriva za 0,5 do 1,4 l/ha, odvisno od vrste tal. Osnovno pravilo je: »Ne delati globlje, kot zahtevajo vaša tla in rastlina.«

Varčevanje energije z gnojem

Strokovnjaki dokazujejo, da je poraba energije pri oranju povezana tudi z gnojenjem s hlevskim gnojem (organskimi gnojili). Če njivske površine redno in več let gnojimo z uležanim hlevskim gnojem, je potrebna do 38 odstotkov manjša vlečna sila za vleko pluga v primerjavi s tlemi, ki so bila pognojena samo z mineralnimi gnojili. Zaradi izboljšanja strukture tal zaradi večjega deleža organskega (hlevskega) gnoja se zmanjša specifični odpor tal ob vleki pluga.

Torej brez gnoja ni varčevalnega učinka pri gorivu. Ima pa dodajanje hlevskega gnoja še številne druge prednosti, kot je povečana kapaciteta tal za zadrževanje vode (kar je izjemnega pomena ob vedno pogostejših in dolgotrajnih sušah v Sloveniji).

Plug in traktor

Traktor in plug morata biti usklajena po velikosti. Pogosto se zgodi, da kmetje kupijo nov, močnejši traktor. Za nov plug z eno brazdo ali dvema več pa ni denarja. Proizvajalci plugov v navodilih za uporabo običajno navajajo, za katere traktorje so primerni njihovi plugi. Poleg osnovnega podatka o priporočeni ali potrebni moči traktorja je zelo pomembna tudi ustrezna dvižna sila zadnjega hidravličnega dvigala. Pri uporabi pluga sta zelo pomembna tudi kolotek traktorja in širina pnevmatike.