ONAPLUS

Od moških pričakujmo čim manj

Objavljeno 01. julij 2014 11.50 | Posodobljeno 01. julij 2014 11.41 | Piše: Katja Cah

Točno opoldne v največji pripeki se dobiva na kavi v njenem rodnem Kamniku, kamor prikolesari s širokim nasmehom.

Tako pač tudi jaz igram svojo vlogo – tudi v šovbiznisu, ki je seveda še toliko večja iluzija kot vse drugo.

Zagorela, oblečena v športne kratke hlače in visoke citronsko rumene allstarke. Nina Osenar se zdi še vitkejša, kot jo gledamo v vlogi prve dame oddaje Moj dragi zmore, in čeprav je nenaličena, ni nič manj graciozna. Njena karizma pač ne potrebuje okraskov.

Miss, Playboyevo dekle, pevka, igralka in televizijska voditeljica. Med vsemi vlogami, v katerih ste se že preizkusili, zadnje čase največ energije posvečate zadnji in od te živite. Vas poslovno gledano morda mika še kaj, morda več glasbenega udejstvovanja?

Televizijsko voditeljstvo je res moja služba in opravljam jo z veseljem. Glasbo sem – pa kolikor jo še vedno ljubim – v zadnjem času postavila malce na stran. Ne pogrešam pa denimo kakega po bruhanju in čikih smrdečega kafiča ob dveh ponoči, ko imaš pod odrom nasekan folk, ki te sliši le napol. (Smeh.) Vloga televizijske voditeljice je nekaj povsem drugega. V studio pridem kot dama, kot dama opravim svoje delo in kot dama odidem domov. Voditeljski stol mi v primerjavi z nočnim odrom omogoča, da živim veliko bolj v skladu z naravnim ritmom, po katerem vstajam ob šestih zjutraj, da lahko kakovostno jogiram in meditiram.

Prav vsak dan?

Vsaj petkrat na teden – kolikorkrat le zmorem. Kadar se snemanje zavleče do enajstih zvečer, potrebujem potem v postelji še kar nekaj časa, da se umiri adrenalin, zato pač zaspim kasneje in je vstajanje v zgodnjih jutranjih urah pravzaprav nemogoče. V takih obdobjih jutranjo vadbo včasih izpustim tudi za nekaj tednov, kar mi še kako manjka in se moram potruditi, da jo potem vsaj približno nadoknadim. Zdaj ko nimam dolgotrajnih snemanj, pa ni nobenega izgovora in se trudim ostati karseda stroga do sebe!

Joga, veganstvo, zaščitništvo živali. Področja, v katera ste iskreno, tudi aktivistično vpeti, pa vendar po drugi strani nastopate v televizijskem šovu, ki dela za dobiček v kapitalističnem smislu, pospremljenem denimo z oglasi za meso in kozmetiko, testirano na živalih. Si to ne nasprotuje?

(Se nasmehne.) Seveda si, sploh če vzamemo v račun končni cilj joge – samorealizacijo. Stik s svojo pravo naravo, ki je samo mir in ljubezen. Ampak to dosežeš z večstopenjskim čiščenjem zavesti, plast za plastjo – človek s sebe počasi lušči svoje sebične in egocentrične lastnosti, nekako tako, kot bi lupil gromozansko čebulo. (Smeh.) Končni cilj je spoznanje, da je ves svet vsakodnevnega življenja svojevrstna iluzija, nekakšen poligon, na katerem mora vsak od nas odigrati svojo vlogo in če se le da, doseči vsaj soliden rezultat. Tako pač tudi jaz igram svojo vlogo – tudi v šovbiznisu, ki je seveda še toliko večja iluzija kot vse drugo. Za zdaj mi je še všeč. Hvaležna sem za vse, kar mi omogoča, prižiganje lučk natančno tam, kjer je treba.

CELOTEN INTERVJU JE OBJAVLJEN V SVEŽI ŠTEVILKI REVIJE ONAPLUS, KATERE GLAVNA TEMA JE ZAKAJ ŽENSKE POTREBUJEMO MOŠKE.

Julijsko revijo lahko od danes naprej kupite v vaši najbližji trafiki, lahko pa se na revijo naročite na telefonski številki  080 11 99. 

image
 

Deli s prijatelji