»Če otrok nikoli ne spleza na drevo, ker bi lahko z njega padel, bo postal preveč previden,« pravi otroški psihiater Kyle Pruett z univerze Yale. »Mame so pogosto preveč zaskrbljene in preveč obremenjene z morebitnimi nevarnostmi, očetje pa na drugi strani spodbujajo otroke k odkrivanju sveta. Tako se pri malčkih bolje razvijata tudi koordinacija in spoznavanje lastnega telesa. In medtem ko mame ob prvem prehladu iščejo vse mogoče napotke, kako ga pozdraviti, očetje poslušajo svojo intuicijo,« meni Pruett.
Nesmiselna popolnost
Matere prav tako preveč težijo k popolnosti in primerjajo svoje otroke z drugimi, zato si pretirano jemljejo k srcu, kadar se njihovo dete med igro umaže ali si kaj raztrga. Očetje teh madežev praviloma sploh ne opazijo in dovolijo otroku tisto, kar je zanj najpomembnejše: da se zabava naprej. Morda res delujejo neresno, a prav sproščenost je za otroka najpomembnejše, kar dobijo od očeta.
Jasni napotki in izražanje
Očetje svojim otrokom večkrat kot matere dajo jasna, konkretna navodila, kako se s čim spopasti. Otroci se tako naučijo jasneje izražati svoje potrebe, želje in pričakovanja tudi v odrasli dobi.
Težje naloge
Naj gre za nogomet, družabne igre, izlete ali kartanje, očetje postavljajo otrokom težje naloge in ne popuščajo tako zlahka. Medtem ko mame v svoji uslužnosti hitijo, da bi pomagale svojim otrokom, so očetje mnogo odpornejši proti obupavanju in solzam. Dobro vedo, da so otroci sposobni marsičesa in le redko resnično potrebujejo pomoč. To spodbuja njihovo samostojnost, vztrajnost in zanašanje zgolj na lastne moči.
S humorjem do kreativnosti
Petje na žlico, tekmovanje do trgovine in podobne »neumnosti« so prav tako pogostejše med očeti kot med materami. Ob njih pa otroci razvijajo smisel za humor, domišljijo in kreativnost ter k življenju pristopajo na ležernejši in bolj spontan in sproščen način.