Poleg preostalih imen bi izpostavil tri: moška vera, pizdomičje in pa še pizdomik. Ljudskih imen navadnega gladeža ne nameravam razlagati, saj so dovolj slikovita, da si jih lahko razloži vsak sam. Vsekakor pa lahko tudi v imenih najdemo namige, kakšne nadloge naj bi zdravili s posamezno rastlino.
Navadni gladež je pri nas pogosta rastlina, ki raste na suhih travnikih, še najraje ob poljskih poteh. Rad ima zemljo, v kateri je precej apna. Kadar se preveč razraste, ga je najlažje iztrebiti in pregnati, če zemljo, kjer ga ne želimo, obilno pognojimo ali celo zalijemo z gnojnico. Takšno preobilje ga bo gotovo uničilo. Gladež je grmiček, ki zraste do pol metra visoko, v zemlji pa skriva za prst debelo
korenino, ki poganja precej globoko. Iz te olesenele korenine odganja več stebelc, ki so lahko tudi polegla k zemlji. Stebelce je poraslo z dlačicami in ima pri dnu trikrpaste lističe, proti vrhu pa so jajčaste oblike. Iz listnih pazduh pa poganjajo mladike, ki se spremenijo v zelo ostre trne.
Kadar se po nesreči zbodemo s trnom gladeža, bomo ugotovili, da je to zelo boleče, poleg tega se ranica rada zapre in se začne gnojiti, kar je lahko neprijetno in boleče. Cvetovi so lepi in rožnato rdeči, podobni grahovim, in so metuljaste oblike. Cveti od maja do septembra. V času cvetenja se lahko nabira lističe in cvetove, glavno zdravilo pa je skrito v korenini, ki jo izkopavamo jeseni ali zgodaj spomladi. Vonj rastline je sladkoben, sveže korenine pa imajo izrazit vonj po kozah in so trpkega in rezkega okusa. Korenine, ki so debele, razrežemo po dolgem in jih sušimo na zračnem podstrešju. Glavna lastnost gladeža naj bi bila močno odvajanje vode iz telesa. Včasih nastanejo manjši zapleti, ker so človekova pričakovanja prevelika. Nekateri so trdili, da ima gladež na nekaterih rastiščih bolj slabe učinke, pozneje pa je bilo dognano, da njegova moč v človekovem telesu kmalu pojenja, in zaradi tega se priporoča uživanje čaja štiri ali pet dni, potem se naredi nekajdnevni premor in se zdravljenje spet nadaljuje, saj gladež uvrščamo med tiste rastline, ki nimajo nobenih stranskih učinkov, le telo se ga hitro zasiti in je potreben odmor.
Pitje čaja iz korenine gladeža odpravlja kamne in pesek, ki so posledica soli v sečni kislini, odpravlja vodeničnost, posebno dobro vpliva na nabiranje vode v trebušni votlini, zdravi ledvična vnetja in vnetja v mehurju, kot posledica navedenega pa dobro vpliva na sklepni revmatizem in protin.
Gladežev čaj dobro vpliva tudi na delovanje prebavnih žlez, da bolje izločajo prebavne sokove. Tudi žleze v bronhijih prisili k boljšemu delovanju, tako da si z rastlino lahko pozdravimo tudi bronhitis. Z uživanjem čaja se nam izboljša celotna presnova, kar dobro vpliva ne le na počutje, ampak se izboljša tudi stanje kože in ne bo več nadležnih srbečic ali suhih ali vlažnih ekcemov. V ljudskem zdravilstvu je še vedno zasidrana modrost, da gladežev čaj močno čisti kri. Čaj iz lubja korenin, ki ga prekuhamo v vinu, naj bi prav tako topil kamne in pesek v sečilih, poleg tega pa še zdravi zlatenico.
Korenine, ki so kuhane v kisu, pa se dajejo kot obkladek v ustno votlino, da pozdravi zobobol. Tople obkladke iz korenine, kuhane v kisu, polagamo na rane, ki se nočejo celiti. Če zavremo korenine v belem vinu in si to vtiramo v meča in prste, bomo pozdravili bolečine, ki nam jih povzročijo krči. Čaj pripravimo tako, da dve žlički zrezanih korenin osem ur namakamo v mrzli vodi, potem kratko zavremo in odcedimo. Pijemo ga brez sladkorja in največ tri skodelice na dan. Gladež je ena tistih rastlin, ki neopazno rastejo ob poteh in le čakajo, da jo odkrije kateri ljubiteljski zeliščar. In nad njegovimi močmi ne bo nihče razočaran.
