OGNJIČ

O ognjenem čaju, ki prežene grdobo

Objavljeno 22. februar 2012 20.15 | Posodobljeno 22. februar 2012 20.15 | Piše: Zlatko Zajc

Rimljani so prvi dan v mesecu imenovali kalende, in ker ognjič (Calendula officinalis) cveti vsak mesec znova, vse tja do jesenskih zmrzali, je dobil po kalendah latinsko ime.

Ljudska imena zanj so tudi primožki, rigelc ali meseček. Njegova prvotna domovina je južna Evropa, a je danes razširjen po vsem svetu. Rastlina je enoletnica in zraste tudi več kot pol metra visoko. Steblo in listi so porasli z dlačicami. Cvetovi, ki merijo tudi do štiri centimetre v premeru, so živo rumeni ali celo oranžni. Mladi listi so okusni in jih lahko primešamo solatam ali z njimi okrasimo obložene kruhke. Ognjič napoveduje vreme, in to še kar precej zanesljivo, in sicer tako, da se cvetovi, ki so zjutraj še vedno zaprti, zanesljiv napovedovalec dežja še isti dan. Rastlina ima rada dobro vrtno zemljo in se največkrat tudi sama zaseje, uspeva pa tudi v revni zemlji. Za zdravljenje nabiramo cvetne koške, ljudsko zdravilstvo pa uporablja tudi liste. Cvetove nabiramo le v sončnem vremenu, prej naj ne bi bilo deževno vsaj nekaj dni. Cvetove, ki jih razprostremo v senci in na prepihu, nato shranimo v temen kozarec. Okrasna rastlina kmečkih vrtov uživa slavo predvsem zaradi stoletnih dobrih izkušenj med ljudmi, uradna medicina pa je še ni dokončno raziskala. Z njo so zdravili vrsto bolezni, tudi črne koze in ošpice. Ognjič, ki ni zahteven za gojenje, pa je neprimeren za plantažne zasaditve, saj je treba za nabiranje in shranjevanje vse opraviti ročno, in morda v pridelavi tiči vzrok, da se ga niso polastile velike proizvajalke zdravil. 

Čisti kri, celi rane in izloča gnoj

Stara knjiga o ognjiču in njegovih lastnostih pripoveduje tudi naslednje: »Čaj s tih rož piti omeči u perseh, tako da bo vsa spačena napčnina in grdoba vun šla. Ozdravi bolan želodec. Scera skaženo kri iz života, jo stori dobro in frišno. Je tudi za merzelco. To zelše na vinu kuhaj in pij, se boš potil, prežene vse bolečine iz glave. To vodo piti, da ledjam moč, stori zdrava pluča. To zelše, ako ga stolčeš in na raka obežeš, sceli celo raka. Tisto volno iz cvetja na rane polagaj, jih sceli brez bolečine.« Za čaj vzamemo žličko ali dve suhih ali svežih cvetov in jih prelijemo z vročo vodo ter pustimo stati do 10 minut. Odcedimo in použijemo po drobnih požirkih ali velikih žlicah. Na dan ga popijemo do štiri skodelice. Uporaba ognjiča pomaga očistiti kri, pospešuje celjenje ran in izločanje gnoja, spodbuja rast novega tkiva in je zato dobro zdravilo ne le pri poškodovani koži, ampak tudi pri želodčnih in črevesnih težavah, zdravi vodenico in hemoroide. Ženske naj bi teden dni pred menstruacijo pile čaj in minila bo brez bolečin. Iz cvetov ognjiča je najpreprosteje pripraviti mazilo.

Obkladki za pokvarjen želodec

Vzamemo čisto svinjsko mast in vanjo damo za pest razcefranih cvetov in to prepražimo ali precvremo in nato odcedimo skozi čisto krpo v lonček, ki se dobro zapre. Takšno mazilo naj bi bilo v vsakem domu in ga uporabljamo za vse vrste ran, čirov, oteklin, preležanin, mažemo tudi vnete krčne žile. Pripravimo si lahko tudi tinkturo, in to tako, da pest cvetov namočimo v dobro žganje in ga postavimo na sonce ter po dobrem mesecu to odcedimo. Tinkturo uporabljamo po kapljicah, in to tako, da jih razredčimo z vodo. Iz razredčene tinkture si pripravimo obkladke za vse naštete težave. Sveže cvetove in liste zmešamo s surovim maslom in to kot obkladke polagamo na pokvarjen želodec ali rane.

Kopel, ki si jo pripravimo iz zavrelka ognjičevih cvetov in listja, pa bo pomagala pri težavah, kot so garje, lišaji, kraste, otekle bezgavke. Z ognjičevimi pripravki lahko pomagamo tudi domačim živalim, enako kot pri ljudeh. Po kopeli v ognjičevi vodi si bomo pridobili spoštovanje vseh, ki jih srečamo. Dolgotrajno gledanje v cvetove naj bi izboljšalo vid. Devica, ki se z bosimi nogami dotika cvetočega ognjiča, bo razumela govorico ptic. Za zmago pravice na sodišču je treba imeti pri sebi ognjičev cvet. Cvetovi, raztreseni pod posteljo, pa prinesejo preroške sanje, še posebno če želimo izvedeti, kdo nas je okradel.

Deli s prijatelji