MNENJE

Nina

Objavljeno 04. september 2012 13.45 | Posodobljeno 04. september 2012 13.45 | Piše: Sabina Obolnar

Wabra. Ženska, ki pooseblja pogum, življenjsko energijo in moč.

Ko je pred tremi leti v prometni nesreči izgubila hojo in ostala na invalidskem vozičku, smo bili šokirani. Naša novinarska kolegica – je (bila) deloholičarka, od nekdaj polna pozitivne energije in magnet za ljudi – ni niti za trenutek izgubila upanja za svojo prihodnost. Presunljiva je njena izpoved, česar Nina bržkone ne želi, nagovarja nas očarljivo, melodija njenih besed je pomirjujoča; notranja moč pa nalezljiva. Brez zamere, a sprašujemo se, kako to zmore. Zmore! Zmogli so tudi njeni starši. Ko je Nina tri mesece ležala v celjski bolnišnici, so se oni nastanili v avtodomu pred bolnišnico. Vse to, drage bralke in spoštovani bralci, ni samoumevno. Povejte mi, ljudje, kdo lahko sprejme tako odločitev? Veliki ljudje. Ne smemo pozabiti na Nininega psa Lega, ki ji je rešil življenje. In na skorajšnjega moža Gala, ki je preprosto čudovit. Nina ima vendarle veliko srečo. Obkrožena je z enkratnimi ljudmi. Zdaj bojuje novo bitko. Trenutno je na kemoterapiji in se počuti dobro. Nina, ki je danes z vami v Oni, je junakinja.

Branka Jurak. Ivana Djilas. Mojca Cajnko. Iča Putrih. Jožica Cajnko. Tudi junakinje iz današnje Oneplus. Ženske s sporočilnostjo. Zgodbe, ob katerih človek globoko zajema sapo. S strahom, ali se jim je v življenju dobro izšlo. Ali strahom, da bi se kaj takšnega znalo primeriti tudi nam. Strahovi, bojazni, bolezni, pogumne odločitve, življenjski preobrati, nova rojstva. O vsem tem govorijo naše drage ženske. Z odločnostjo in prepričanjem, da nam življenje pripravlja najrazličnejše vijuge, preizkušnje in izkušnje. In da vendarle zmagujejo najmočnejši. Zaljubljenke in zaljubljenci v življenje.

Iča, vsem znana humoristka. Ampak ali je njeno življenje res predvsem smeh? Branka je premagala alkohol. Osamljenost jo je pahnila v brezno omame in odvisnosti. Laži, obljube, pretvarjanja. Branka v spirali. Uničena, otopela. V deliriju. Po njej hodijo sloni, ki jih ne čuti. V plenicah in na invalidskem vozičku. A prišel je dan, ko se je dvignila. Dokončno. Ponosno. Jožica je letos tekla na DM teku z novo protezo. Tridesetletnica je v najbolj občutljivem življenjskem obdobju, v času pubertete, pri šestnajstih letih, premagala raka. Življenje se ji je v trenutku obrnilo na glavo, a mlada ženska ga je postavila nazaj, na svoje mesto. Tukaj je še Mojca, ki je odšla daleč od ponorela sveta. Za sanjami. Na severu Čila, v puščavi, je našla, kar je iskala. Ljubezen. Mir. Harmonijo. Hm. Ivana. Ki jo prav dobro poznate. Kajti njen glas je močan, beseda odločna. Borka v poslovnem življenju. In borka zasebno. O slednjem govori z zadržkom. A ne moremo, da ne bi poudarili njene sreče na kvadrat. Po dolgih letih čakanja na naravnega otroka se je odločila za posvojitev. Ko je urejala dokumente in čakala na želenega otročka iz Afrike, je zanosila. In recite, ali ni sreča res na strani pogumnih?!

In sreča je, da so vse te čudovite ženske voljne deliti svoje intimne zgodbe z nami in vami. Moj profesor za zgodovino in antropologijo dr. Stane Južnič je rad nas, študentke in študente, vedno znova nagovarjal k premikom v življenju, rekoč: »Ako bog da i sreća junačka.« (Če bo bog dal in boste imeli dovolj junaškega poguma, vam bo uspelo, česar koli se boste lotili.) Pogum velja: za prave stvari in prava dejanja. 

Deli s prijatelji